Srčno vnetje
Zaradi redkih primerov tromboz (VITT), ki se pojavljajo pri vektorskih cepivih proti covidu-19 s pogostnostjo eden do dva zapleta na 100.000 cepljenj, so se cepilne strategije v bogatejšem delu sveta usmerile v cepiva mRNA. Pri uporabi cepiv mRNA se sicer s podobno pogostnostjo pojavlja drug zaplet, vnetje srca (miokarditis in perikarditis), vendar je velika razlika v teži enega ali drugega zapleta. Medtem ko je VITT praviloma življenje ogrožajoč (v Sloveniji sta se od štirih primerov dva končala s smrtjo), pa vnetje srčne mišice v veliki večini primerov poteka blago, vseh devet do zdaj znanih zapletov v Sloveniji se je ugodno razpletlo in podobne so tudi izkušnje v svetu.
Pravzaprav je glede vnetja srca po cepljenju še najpomembnejše vedeti, da se najpogosteje pojavi po drugem mRNA odmerku (navadno znotraj enega tedna po cepljenju). Znaki so zadihanost, stiskanje ali bolečina v prsih, razbijanje srca. To zahteva hitro kardiološko diagnostiko in predvsem mirovanje, saj je vneta srčna mišica manj zmogljiva, poleg tega je lahko moteno njeno prevajanje električnih tokov, ki urejajo ritmično delovanje srca. Če je vzrok vnetja srca res samo cepljenje, se vnetje razmeroma hitro umiri in težave minejo.
Vnetje srca po cepljenju (z značilnimi spremembami EKG in troponina) pa se ne sme kar avtomatsko pripisati cepljenju, saj gre kljub časovnem sovpadanju s cepljenjem lahko tudi za »klasično« vnetje srca, ki pogosto poteka težje in ga lahko povzročajo številne virusne, bakterijske in druge okužbe ter tudi avtoimunske bolezni ali zdravila. V tovrstnih primerih se vnetje srca praviloma ne umiri na podoben način kot po cepljenju, zato je treba vsako vnetje srca najprej diagnostično razčistiti po običajnih protokolih.
Zaplet srčnega vnetja po cepljenju s cepivi mRNA se pogosteje pojavlja pri moških in v mlajših letih. Pri cepljenih ženskah nad 25 let in pri moških nad 50 let srčnih vnetij ni nič več kot v necepljeni populaciji. Tudi pri ženskah pod 25 letom je zaplet zelo redek, manj kot ena na 100.000 cepljenj in s tem zaplet statistično značilno ni verjetnejši, kot so sicer srčna vnetja v primerljivi z necepljeno populacijo.
Daleč najpogostejše se zgodi zaplet po drugem cepljenju s cepivi mRNA pri moških do tridesetega leta starosti, pojavi se v treh do petih primerih na 100.000 odmerkov, v tej skupini je torej pogostost zapleta večja, kot je pogostnost VITT po cepljenju z vektorskimi cepivi. Vendar je, kot že rečeno, zaplet VITT precej usodnejši, kot je srčno vnetje po cepljenju s cepivi mRNA, zato je zdravstveno tveganje cepljenja z mRNA manjše.
Kljub opisanim zapletom o smiselnosti cepljenja ni dvoma; pri mlajših ženskah pri milijon cepljenjih z mRNA pričakujemo od tri do štiri srčna vnetja, ki hitro minejo; ob tem pa se pri isti populaciji prepreči vsaj pet smrti in 50 zdravljenj v intenzivni enoti. Pri cepljenju milijona mlajših moških do 30 let pričakujemo 30 srčnih vnetij, preprečimo pa tri smrti in 60 intenzivnih zdravljenj. Pri tem pa ni odveč tudi ugotovitev, da cepljenje prepreči covid-19, ki sam po sebi povzroči od pet do desetkrat več srčnih vnetij kot cepivo.
Poseben razmislek velja cepljenju otrok med 12 in 18 leti, kjer je pri fantih na vsakih sto tisoč drugih odmerkov cepiva Pfizer, približno šest (v primerjavi z 0,8 pri dekletih) srčnih vnetij. Pogostnost zapletov v tej skupini je večja kot pri vseh drugih, zato so v Združenem kraljestvu za zdaj priporočili le en odmerek za 16- in 17-letnike, saj velika večina zapletov, kot že rečeno, nastane po drugem odmerku. Ob tem je treba vedeti, da tudi v tej skupini prebolevanje covida-19 s šestkrat večjo verjetnostjo sproži miokarditis kot cepivo – približno 45 na stotisoč okužb. »Izbrati« covid-19 namesto cepljenja torej tudi v skupini z največjo možnostjo razvoja srčnega vnetja po cepljenju ni najbolj smiselna odločitev.
Po drugi strani pa je zdaj med mlajšimi že tudi veliko takih, ki so preboleli okužbo in jim cepljenje verjetno ne prinaša zdravstvene koristi. Ali v tej skupini zlasti pri mlajših moških cepljenje kljub temu povzroča srčna vnetja, za zdaj ni znano in je o tem tudi težko sklepati, saj mehanizmi nastanka srčnega vnetja po cepljenju niso znani. Glede na precej pogostejši zaplet po drugem odmerku cepljenja z mRNA se zdi, da prvi odmerek pri nekaterih posameznikih izzove imunski odziv, ki se po drugem odmerku intenzivira. Nagnjenost mlajših moških k hujšemu vnetju je morda povezana z večjo ravnijo testosterona, ki je zaviralec protivnetnih celic, medtem ko estrogen deluje obratno in tako umirja s cepivom sproženo vnetje.
Tarča imunskega odziva po drugem odmerku cepiva je za zdaj neznana, lahko gre celo za samo molekulo mRNA, ki je v cepivu nekoliko drugačna od »človeške« in se nekateri posamezniki zaradi genetskih posebnosti svojih imunoloških (toličnih) receptorjev nanjo bolj odzivajo ali pa jo po cepljenju počasneje razgrajujejo. S tem bi lahko povezali tudi opažanje skandinavskega registra zapletov, ki pri cepivu podjetja Moderna beleži relativno več srčnih vnetij kot pri cepivu podjetja Pfizer, ki vsebuje trikrat manj mRNA. V našem registru tega pojava ni opaziti, en zaplet po »Moderni« in sedem zapletov po »Pfizerju« matematično skoraj sovpadata s številom cepljenj z enim in drugim cepivom.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
