Osnutek dogovora na COP15 države poziva k zaščiti 30 odstotkov planeta
Osnutek dogovora o ustavitvi uničevanja narave do leta 2030, ki ga je na konferenci o biotski raznovrstnosti v Montrealu (COP15) predlagala predsedujoča konferenci, Kitajska, države poziva k zaščiti vsaj 30 odstotkov planeta (kopnega ter sladkovodnih voda in morij) do leta 2030, poroča AFP.
Od bogatejših držav zahteva tudi povečanje financiranja za ohranitev biotsko pestrih ekosistemov v revnejših državah za 20 milijard ameriških dolarjev na leto do leta 2025. Do leta 2030 pa naj bi se financiranje povečalo na 30 milijard dolarjev letno. Trenutno finančna pomoč ranljivim državam znaša okoli 10 milijard dolarjev na leto. Več držav je na konferenci dalo nove zaveze za povečanje financiranja. EU se je zavezala, da bo podvojila zdajšnjo finančno pomoč. Do leta 2027 bo za obvarovanje ekosistemov in vrst v revnejših državah s praviloma večjo biotsko raznovrstnostjo namenila 7,4 milijard evrov.
Naravo- in okoljevarstveniki so kitajski predlog osrednjega dokumenta pogajanj, Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, ki je bil predstavljen danes, dan pred uradnim zaključkom COP15, pozdravili, vendar ga mora pred njegovo finalizacijo potrditi še vseh 196 držav podpisnic Konvencije o biotski raznovrstnosti.
To bi se lahko zgodilo že danes zvečer na plenarnem zasedanju podpisnic Konvencije.
Predlog »zrcali pozive držav za ambiciozen dogovor do leta 2030, vključno s pozivi za povečanje ekološke povezljivosti, zmanjšanje tveganja prenosa patogenov in zaščite vsaj 30 odstotkov kopnega in oceanov,« je komentiral Alfred DeGemmis iz Wildlife Conservation Society. »Vendar pa bi države na plenarnem zasedanju lahko potegnile na zavoro, zato je pomembno, da Kitajska pridobi neodločene vlade za doseg globalnega konsenza, da je izguba biotske raznovrstnosti urgentna kriza, ki zahteva takojšnje ukrepanje,« je opozoril DeGemmis.
Včeraj ponoči se je v Montrealu zaključilo dvodnevno zasedanje na ravni ministrov držav podpisnic konvencije o biotski raznovrstnosti. Zasedanja se je udeležil tudi okoljski minister Uroš Brežan. Z ministrstva so sporočili, da so nekatere točke zasedanja že usklajene in bodo potrjene na zaključnem plenarnem zasedanju.
Med drugimi dokumenti so po navedbah ministrstva končana usklajevanja glede večletnega programa dela pogodbenic, odločitve na področju biodiverzitete in podnebnih sprememb, biodiverzitete in zdravja, biodiverzitete in kmetijstva, na področju sintezne biologije in invazivnih tujerodnih vrst. Posebej je treba izpostaviti strinjanje pogodbenic Konvencije o novih ekološko in biološko pomembnih območjih za Severno-vzhodni Atlantski ocean ter spremljajočo odločitev na področju morske in obalne biodiverzitete, so zapisali na ministrstvu.
