Wall Street v teh dneh slavi svojega superjunaka, ki igra glavno vlogo v ameriški borzni zgodbi o uspehu ter upravičeno vzbuja zavist preostalega sveta. Indeks S&P 500 je zavedno in nezavedno globoko zakoreninjen v psihi in zavesti večine profesionalnih vlagateljev.

Če smo nekoliko patetični, bi lahko rekli, da ima podobno vlogo in status kot prstan moči v slavni Tolkienovi trilogiji Gospodar prstanov. V osebni izkaznici tega gospodarja svetovnih borznih indeksov, ki je pred dnevi prvič presegel magično mejo 5000 indeksnih točk, je navedeno, da je vanj vključenih 500 največjih ameriških korporacij, ki so na trgu vredne več kot 42.000 milijard dolarjev, kar je, recimo, 670-kratnik slovenskega letnega BDP oziroma približno 1600-krat toliko, kolikor imamo Slovenci privarčevanih sredstev v bančnih depozitih.

Indeks, ki je naredil delničarje

Od rojstva indeksa, davnega leta 1923, se je delež Američanov, ki imajo v lasti delniške naložbe, povečal s samo enega odstotka leta 1929, na 19 odstotkov leta 1983, na skoraj 60 odstotkov leta 2000 in danes. Če bi povprečni prebivalec Slovenije, ki je danes star 44 let, ob rojstvu vplačal 1000 evrov v indeks S&P 500, bi zdaj imel na računu skoraj 160.000 dolarjev, njegov povprečni letni donos pa bi v tem času presegal 12 odstotkov.

INFOGRAFIKA: Delo

Nova rekordna vrednost delniškega indeksa je pomembna na simbolni in psihološki ravni, saj pomeni, da imajo pozitivni donos vsi vlagatelji, ki so kadarkoli v zgodovini vložili denar v košarico 500 vodilnih ameriških podjetij.

Si predstavljate, koliko ljudi je bilo v tem času opeharjenih za svoje trdo prigarane prihranke v neštetih »catch-the-catch« piramidnih shemah in drugih prevarah, ker so v želji po tem, da bi na hitro obogateli, nasedli brezvestnim goljufom. Zgodovina finančnih trgov je resda polna normalnih korekcij in občasnih bolečih pretresov, vendar so pravila igre vnaprej znana in predvidljiva, vsi udeleženci na trgu pa uživajo visoko pravno zaščito.

Na trgu ni mesta za neumne napake

Delniške trge ljudje pogosto neupravičeno dojemajo kot mitološke simbole gnilega kapitalizma ali pa si jih vizualno predstavljajo kot igralnice na Divjem zahodu, kjer so mali vlagatelji nemočna hrana za morske pse v prehranjevalni verigi. Delniški trgi niso nič drugega kot velikanska elektronska tržnica, kjer si kupci in prodajalci prostovoljno in demokratično izmenjujejo delnice podjetij po tržnih cenah. V resnici so precej bolj prijazni in popustljivi do vlagateljev, ki poznajo njihovo pravo naravo in ne delajo neumnih napak.

Ob izjemnih donosih tehnoloških delnic in vse večjem zanimanju splošne javnosti se vse več poznavalcev sprašuje, kdaj se bo ustavila evforija na trgih, mediji pa veselo razpihujejo zgodbe o tem, da »pod rekordi ameriških delnic tiktaka bomba«, in se sprašujejo, kako je mogoče, da je Nvidia na trgu vredna več kot vse kitajske delnice na hongkonški borzi, ali da je Microsoft na borzi vreden več kot tri tisoč milijard dolarjev, kar je dvakrat toliko, kolikor znaša tržna vrednost ameriškega energetskega sektorja, ki sicer na leto ustvari dvakrat večji prosti denarni tok v višini 135 milijard dolarjev. Zgodovinske statistike za zdaj govorijo v prid nadaljevanju pozitivnih gibanj na delniških trgih, saj novim najvišjim vrednostim po koncu medvedjih trgov praviloma sledijo nove najvišje vrednosti, donosi ameriških delnic pa so v preteklosti po 12 mesecih v povprečju dosegali 16 odstotkov.