Starliner na popravnem izpitu

Decembra 2019 je starlinerju ponagajala notranja ura. Uspešna odprava bo ključni korak k poletu s posadko.
Fotografija: Boeingov CST-100 starliner je v letu in pol doživel posodobitve, ki so jih zahtevali pri Nasi. FOTO: John Grant/Boeing
Odpri galerijo
Boeingov CST-100 starliner je v letu in pol doživel posodobitve, ki so jih zahtevali pri Nasi. FOTO: John Grant/Boeing

Nasa je stavila na družbi Boeing in Spacex, da bosta po koncu dobe raketoplanov sestavili novo ameriško plovilo za prevoz astronavtov. Podjetje Elona Muska je zaupanje Nase že upravičilo, pri Boeingu se je nekoliko zalomilo in zdaj so pred popravnim izpitom, ko bodo ponovili ponesrečeno testiranje iz decembra 2019. Takrat se je zaradi programske napake kapsula CST-100 starliner nepravilno utirila v orbito in ni dosegla mednarodne vesoljske postaje.

Izstrelitev starlinerja z raketo atlas 5 podjetja United Launch Alliance, skupnega podjetja Boeinga in Lockheed Martina, z vzletišča na Cape Canaveralu na Floridi je predvidena za jutri ob 20.53 po našem času. Pozorni bodo na vsako malenkost, od obnašanja plovila pri izstrelitvi, načina pripajanja na mednarodno vesoljsko postajo, kar se bo zgodilo okoli 24 ur po izstrelitvi, pa do pristanka na trdnih tleh v puščavi v Novi Mehiki na zahodu ZDA v začetku avgusta. Plovilo bodo nato skrbno pregledali in pripravili za ponovno uporabo na enem od prihodnjih poletov, nosilno raketo pa čaka uničenje v atmosferi, saj pri ULA v nasprotju s Spacexom (še) nimajo rakete za večkratno uporabo. Če bo tokrat vse teklo gladko, bi lahko v naslednjem poskusu na krovu že sedela posadka.


Kaj je šlo narobe


Na krstnem poletu konec leta 2019 je do utirjenja kapsule v orbito šlo vse po načrtih, toda programska ura je napačno izračunavala čas. Avtomatski sistem kapsule je predvideval, da so motorji za vstop v orbito prižgani, vendar niso bili. V nadzornem centru so se takrat trudili popraviti napako z dodatnimi prižigi motorjev, a pri tem so porabili preveč goriva in nadaljnja pot do spajanja s postajo ni bila več mogoča. Kapsula je nato nekajkrat obkrožila Zemljo in brez večjih težav pristala s padali. Kljub srečnemu koncu je bilo pri Boeingu jasno, da še lep čas z njihovim plovilom ne bodo poleteli astronavti (ob takratnem testiranju so menili, da bi bil prvi polet s posadko možen že sredi naslednjega leta). Plovilo mora biti brezhibno.

image_alt
Starlinerjeve težave na poti do ISS


Starliner bo poletel na raketi atlas 5, približno 24 ur po izstrelitvi bo prispel na mednarodno vesoljsko postajo, tam bo ostal od pet do deset dni. FOTO: Damon Tucci/Boeing
Starliner bo poletel na raketi atlas 5, približno 24 ur po izstrelitvi bo prispel na mednarodno vesoljsko postajo, tam bo ostal od pet do deset dni. FOTO: Damon Tucci/Boeing
Sprva so ponovitev testa načrtovali za letošnji marec, a so se pri Boeingu križali načrti glede drugih izstrelitev, prav tako je bilo več drugih odprav do postaje, svoje pa je dodalo še slabo vreme.

V podjetju so natančno pregledali vse zbrane podatke in v dobrem letu in pol marsikaj nadgradili in posodobili. »Po skrbnem pregledu plovila smo vsi vpleteni dali zeleno luč za izstrelitev. Zame je bil ta pregled odsev marljivosti Boeingove in Nasine ekipe, da se res učita iz izkušenj in prilagajata, tako da bosta še močnejši za to demonstrativno odpravo,« je v minulih dneh komentirala direktorica vesoljskih poletov pri Nasi Kathy Lueders.

Pri pregledu so potrdili, da je podjetje pri programski opremi upoštevalo vseh 61 priporočil neodvisne komisije, ki je analizirala ponesrečeni polet, hkrati so se držali 19 priporočil za izboljšanje komunikacijske opreme, ki prav tako ni delovala optimalno. Kot je pojasnil John Vollmer, direktor komercialnih poletov pri Boeingu, so polet OFT-2 natančno izrisali in preizkusili v simulatorju, ni pa bistvenih razlik od prvega poskusa. Dodali so manever takoj po odcepitvi od rakete, da bodo bolje pozicionirane komunikacijske antene. Kot so sporočili iz Nase, bodo na poletu med drugim preizkusili ukaz za zaustavitev plovila med približevanjem postaji, avtomatično umikanje od postaje ter seveda navigacijski sistem, ki temelji na kamerah za avtomatično spajanje s postajo.

Tokratna različica starlinerja bo podobna tisti, s katero bodo leteli astronavti, saj so ji dodali potisnike za izredne dogodke, ki so ključni v primeru težav z raketo, da jo odnese čim hitreje čim dlje stran. Opremljena bo še z monitorji za posadko, v kapsuli bo testna lutka Rosie the Rocketeer za spremljanje sil, ki delujejo na telo, na postajo pa bodo odpeljali tudi okoli 180 kilogramov zalog in opreme. Kakšnih 250 kilogramov tovora bodo nato pripeljali nazaj na trdna tla, med drugim rezervoarje, ki na postaji skrbijo za zrak.


S posadko že konec leta?


Uspešna odprava bo ključni korak do poleta s posadko. Trojica Nasinih astronavtov bi se lahko do postaje popeljala že konec leta, a ne pri Nasi ne pri Boeingu niso bolj določno povedali, kdaj. Poznavalci vesoljske industrije, kot navajajo tuji mediji, so precej skeptični, po njihovem je bolj verjetno, da bodo polet premaknili v prihodnje leto, ne glede na izid tokratnega testiranja. Na ta polet se sicer že pripravlja posadka, trenutno velja, da bodo na krovu krstnega poleta s posadko Nasini astronavti Barry »Butch« Wilmore, Mike Fincke in Nicole Mann. Med astronavti, ki se usposabljajo za letenje s starlinerjem, je sicer tudi izkušena astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams.

image_alt
Pogovor s Sunito Williams: V vesolju ne pomaga učenje na pamet


»Marsikaj lahko testiraš na tleh in v simulatorjih, toda v nekem trenutku moramo poleteti,« je dejal Steve Stich, Nasin direktor za komercialne polete. Poudaril je, da so po poldrugem letu skupnega dela pri obeh organizacijah vsekakor pripravljeni na polet. »Najpomembneje je, in na to smo bili tudi vsi osredotočeni, da polet uspešno opravimo,« je pojasnil. Šele nato bodo pri Nasi razmišljali o datumu prihodnjega poleta.

Ameriška vesoljska agencija bi seveda rada čim prej imela dva ponudnika za prevoz astronavtov, je pa polet kritičnega pomena tudi za Boeing, je poudaril Vollmer. »To je resen posel, ki ne odpušča napak, zato nalogo izvajamo z največjo odgovornostjo. Zelo pomembno je, da je polet uspešen. Zaradi vsega, kar smo naredili v zadnjem letu in pol, lahko z gotovostjo rečemo, da bomo imeli dober polet.« Pa vendar bo to testni polet, je pripomnil.



Nasa je Boeingu namenila 4,2 milijarde dolarjev (3,5 milijarde evrov) za razvoj kapsule, ki je kompatibilna z raketami atlas 5, delta 4, vulcan centaur (vse ULA) in Spacexovim falconom 9. Podjetje Elona Muska je za razvoj dragona, ki leti s Spacexovo raketo falcon 9, dobil 2,6 milijarde dolarjev (2,2 milijarde evrov). Spacex je, čeprav so tudi oni doživeli nekaj težavnih testiranj, hitreje prišel do cilja in Nasi omogočil, da se je otresla ruskega monopola pri prevozu posadke v vesolje.

image_alt
Pihala in puhala kot žival, a delovala brezhibno


Dragon je z astronavtoma Dougom Hurleyjem, ki se je pred dnevi upokojil, in Bobom Behnkenom do postaje prvič poletel 30. maja lani, nato so izpeljali še dva operativna poleta, in sicer 16. novembra in 23. aprila letos. Naslednjič bo dragon poletel predvidoma septembra, tokrat ne za Naso, ampak bodo na krovu štirje astroturisti. Odpravo Inspiration4 je zakupil milijarder Jared Isaacman. Z dragonom bodo nekaj dni krožili v orbiti, do mednarodne vesoljske postaje pa ne bodo potovali.

Preberite še:

Komentarji: