O pravici do izbire še argentinski senatorji

O uzakonjenju pravice do izbire za umetno prekinitev nosečnosti bodo argentinski senatorji predvidoma glasovali jutri.
Fotografija: Vzdušje na ulicah Buenos Airesa med razpravo v senatu. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
Odpri galerijo
Vzdušje na ulicah Buenos Airesa med razpravo v senatu. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters

»Zakon bo« (Será ley) je le eden od sloganov, ki ga argentinski zagovorniki pravice do odločitve za umetno prekinitev nosečnosti širijo po družbenih omrežjih. Poslanci spodnjega doma argentinskega kongresa so vladni zakonodajni predlog, ki predvideva pravico do varne in brezplačne prekinitve nosečnosti v prvih 14 tednih, potrdili v začetku meseca, o tem, ali zakon »bo«, pa bodo (najverjetneje jutri) odločili argentinski senatorji.  

Argentinski senatorji z razpravo začenjajo danes. Scenarij letošnjega decembra močno spominja na dogajanje iz leta 2018, ko so junija poslanci spodnjega doma argentinskega kongresa potrdili dekriminalizacijo in uzakonjenje pravice do izbire za splav v začetnem obdobju nosečnosti, avgusta pa so jo z 38 glasovi proti in 31 za zavrnili senatorji.

V središču Buenos Airesa so tudi danes napovedani shodi  »zelenih« feminističnih aktivistov in »modrih« nasprotnikov uzakonjenja pravice do izbire za splav. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
V središču Buenos Airesa so tudi danes napovedani shodi  »zelenih« feminističnih aktivistov in »modrih« nasprotnikov uzakonjenja pravice do izbire za splav. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP


Argentinski senat velja za konservativnejšega, vsaka od 24 upravnih enot 44-milijonske Argentine izvoli po tri senatorje, kar pomeni, da so konservativnejši predeli države bolje zastopani v zgornjem kot v spodnjem domu kongresa. Število poslancev iz posameznih upravnih enot v spodnjem domu se nasprotno razlikuje glede na število prebivalcev enote, kar pomeni, da imata bolj svobodomiselni prestolnica Buenos Aires in provinca Buenos Aires več poslancev.

»Sedemdeset odstotkov mladih med 15 in 25 let podpira uzakonjenje pravice do splava v 14. tednu nosečnosti. Čeprav je podpora zakonu razširjena med mladimi, ki se jih opazi na ulici, zakonodajne spremembe podpirajo tudi druge skupine prebivalstva,« je za Delo povedala novinarka in aktivistka iz Rosaria Sonia Tessa. »Ni res, kar trdijo nasprotniki pravice do umetne pravice nosečnosti: zakona ne podpira le urbani srednji razred, ampak tudi revne ženske, staroselke, pa starejše.«



Argentinski senat je razdeljen na podpornike in nasprotnike vladnega zakonodajnega predlog. Na fotografiji nasportniki spremembe zakonodaje. FOTO: Emiliano Lasalvia/AFP
Argentinski senat je razdeljen na podpornike in nasprotnike vladnega zakonodajnega predlog. Na fotografiji nasportniki spremembe zakonodaje. FOTO: Emiliano Lasalvia/AFP


Podpora predsedniškega dvojca


Ali se bodo argentinski senatorji tokrat odločili drugače kot so se leta 2018 in bodo potrdili uzakonjenje pravice do izbire za splav, je nemogoče napovedati, saj vprašanje pravice do izbire za splav presega strankarsko pripadnost – pred glasovanjem imata tako tabor »za« kot »proti« zagotovljenih 34 oziroma 33 senatorskih glasov, za nekatere pa se še ne ve, kako bodo glasovali. Si pa, kot je navajal argentinski časnik Página 12, za potrditev zakona za razliko od svojega predhodnika prizadeva aktualni argentinski predsednik Alberto Fernández. Medtem ko je bil nekdanji argentinski predsednik Mauricio Macri zadržan do vprašanja umetne prekinitve nosečnosti (da je zagovornik »obeh življenj« je resda povedal šele po koncu mandata), sta predsednik Fernández in podpredsednika Argentine in predsednica senata Cristina Fernández de Kirchner naklonjena pravici do izbire za splav.

Podpredsednica Argentine in predsednica senata Cristina Fernández de Kirchner. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Podpredsednica Argentine in predsednica senata Cristina Fernández de Kirchner. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP

Preberite še:

Komentarji: