Voditelji držav EU v Bruslju potrdili enotnost glede bližnjevzhodne krize
Voditelji držav EU so v Bruslju potrdili enotnost glede bližnjevzhodne krize, pri čemer so pozvali k humanitarnim premorom v spopadih ter podprli mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu. Potrdili so nadaljnjo podporo Ukrajini in poudarili tesnejše sodelovanje s tretjimi državami glede migracij. Pogovori Srbije in Kosova niso obrodili sadov.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu po zaostritvi spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas je bilo glavna tema zasedanja dvodnevnega vrha EU, ki je zasenčila vse ostale teme, med katerimi so bile tudi Ukrajina, migracije ter gospodarske in zunanjepolitične teme, med temi tudi Srbija in Kosovo.
Razprava o razmerah na Bližnjem vzhodu se je vrtela predvsem okoli tega, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom, med članicami pa so bila pred vrhom glede tega vprašanja razhajanja.
Vrh je po večurni razpravi o Bližnjem vzhodu potrdil enotnost EU s sprejetjem sklepov, v katerih je izrazil »globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi«. Pozval je k hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu ter k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, vključno »s humanitarnimi koridorji in premori za humanitarne potrebe«, da bi pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo.
Voditelji so v sklepih znova izrazili podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodili teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra.
Poudarili so tudi, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji, pri čemer je treba sodelovati z regionalnimi partnerji. Bruselj pri tem še posebej izpostavlja Egipt.
EU je tudi pripravljena igrati večjo vlogo pri oživitvi političnega procesa na temelju rešitve dveh držav. Voditelji so po navedbah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela podprli pripravo mednarodne mirovne konference za Bližnji vzhod, ki naj bi potekala kmalu.
Z vključitvijo poziva k čim prejšnji organizaciji mednarodne mirovne konference je bil po besedah premierja Roberta Goloba narejen pomemben preskok. Pozivu k sklicu konference na pobudo Španije se je »z veseljem« pridružila tudi Slovenija, je povedal Golob.
Ukrajina v senci
EU mora biti enotna tudi pri zavzemanju za to, da se konflikt ne razširi v regiji, je še povedal. Tako bo lažji tudi odnos do drugih žarišč, kot je ruska agresija na Ukrajino.
O Ukrajini, ki se je znašla v senci zaostritve dogajanja na Bližnjem vzhodu, so voditelji govorili danes, drugi dan zasedanja.
Kijevu so zagotovili nadaljnjo vojaško, finančno in humanitarno podporo. Podpora Ukrajini ostaja osrednja prednostna naloga EU, je povedal Michel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala, da pripravljajo dvanajsti paket sankcij proti Rusiji.
K sprejetju novega svežnja sankcij je že v četrtkovem video nagovoru voditelje EU pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Vrh je visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella in komisijo pozval, naj pripravita predlog zakonodajne podlage, ki bo omogočila uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za povojno obnovo Ukrajine.
Ukrajina je bila sicer tudi tema razprave o reviziji večletnega finančnega okvirja (MFF), v okviru katere so voditelji govorili o glavnih prednostnih področjih, ki bi jim morali v tem kontekstu nameniti več sredstev.
Predsednica komisije, ki voditelje poziva k dogovoru glede dodatnih 66 milijard evrov za obdobje 2024-2027, je povedala, da vlada široka podpora glede glavnih prioritet MFF. To so Ukrajina, migracije, naravne nesreče in konkurenčnost. Cilj je, da bi dogovor dosegli do konca leta.
Po mnenju Goloba mora biti revizija MFF uravnotežena. Pogajanja ne smejo vključevati samo Ukrajine, ampak morajo biti v spremembah zajete tudi druge prioritete.
Voditelji so na zasedanju tudi opravili strateško razpravo o migracijah, pri čemer so ocenili ukrepe, sprejete od zadnjega vrha v Granadi.
Kot je povedal Michel, so države članice vse bolj enotne v tem, da je treba za boljše upravljanje migracij okrepiti sodelovanje s tretjimi državami. Eden od načinov so celoviti sporazumi, kakršnega je EU sklenila s Tunizijo, zdaj pa si po besedah von der Leyen prizadevajo za podoben sporazum z Egiptom.
Srbija in Kosovo brez dogovora
Med zunanjepolitičnimi temami vrha so voditelji govorili tudi o odnosih med Srbijo in Kosovom, ki so se ponovno zaostrili po napadu na kosovsko policijo na severu Kosova konec septembra.
Voditelji so pozvali k pregonu odgovornih za napad. Srbija in Kosovo morata ob tem umiriti napetosti, če tega ne bosta storila, pa bodo sledile posledice, so opozorili.
Evropski svet je izrazil še obžalovanje, ker strani ne izpolnjujeta v okviru dialoga pod okriljem EU sklenjenih dogovorov. Pri tem so izpostavili vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova.
To je sicer po besedah zunanjepolitičnega predstavnika EU Borrella ena glavnih ovir na poti k normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Zato so EU, Italija, Nemčija in Francija, katerih voditelji so se v četrtek v Bruslju ločeno sestali s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem, predstavili evropski predlog statuta skupnosti srbskih občin.
Vendar pa se voditelja Srbije in Kosova nista strinjala glede predloga. Postavila sta predpogoje, ki so bili nesprejemljivi za drugo stran, je pojasnil Borrell.
