Zeleni prehod se mora dogajati na vseh ravneh družbe
Zeleni dogovor in teme, povezane s podnebnimi spremembami, so pomembni tudi v luči prihajajočih evropskih volitev. Trajnostni razvoj je postal nujnost, je v uvodu v današnjo okroglo mizo v Mariboru povedala Nataša Briški in dr. Žigo Maleka pozvala, da se odzove na zeleni dogovor v kontekstu EU.
Danes je v Mariboru na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala okrogla miza, ki sta jo moderirala Nataša Briški, Metina lista, in novinar Dela Uroš Esih. V debati so sodelovali dr. Žiga Malek, raziskovalec na International Institute for Applied Systems Analysis (IIASA) v Avstriji, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in član Team Europe Direct, dr. Cocou Marius Mensah, raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Nina Štros, vodja Greenpeacea Slovenija, in dr. Zarja Muršič, članica programskega odbora Inštituta 8. marec.
»Zadnji meseci so pokazali, da se lahko hitro uniči zeleni trend, ki traja že nekaj let. To kaže, kako krhki so ti dogovori, tudi če so ambiciozni – četudi so bili po mojem mnenju premalo ambiciozni. Zato je pomembno, kako bomo volili.« Dejal je, da na volitvah sam ne gleda samo na programe strank in ali ti sploh vsebujejo zelene teme, ampak tudi na to, kako se je neka stranka izkazala in odzivala doslej.
Nevarnost desnice
Zeleni prehod v EU je tesno povezan z vzponom skrajne desnice, kar je ena od nevarnosti, ki bi lahko zaznamovale izid letošnjih evropskih volitev. Skrajna desnica ne sprejema realnosti podnebnih sprememb, zeleni prehod razume kot zaroto kapitalskih elit in političnega mainstreama na račun navadnih državljanov, ki da bodo plačali visoke stroške zelenega prehoda. Zavedamo se, da so bližnje evropske volitve ključne za oblikovanje politik, ki bodo odločilno vplivale na naše okolje in družbo.
Desne stranke so večinoma a prióri proti zelenemu dogovoru. Kako pomembne so volitve za njegovo implantacijo? Mag. Nina Štros je odgovorila, da je treba pogledati širši kontekst: »V zeleni debati je treba obravnavati temeljne družbene težave. V zadnjih petih letih se je veliko spreminjalo, doživljamo več vzporednih kriz: covid, oboroženi konflikti, energetska kriza, nepredvidljivost situacije. O velikih družbenih razlikah se ni govorilo; v družbi vre, zato se je lažje zatekati k populističnim idejam. Družbene neenakosti se povečujejo. Nujna je združitev zelene agende s širšimi družbeno-ekonomskimi gibanji.«
Dr. Cocou Marius Mensah je dejal, da opaža, da ljudje premalo vedo o zelenem dogovoru. »Danes ni treba več opozarjati, da nevarnost podnebnih sprememb obstaja, saj te živimo, žal pa se o njih govori le v krizah, kot so požari in poplave,« je dejala dr. Zarja Muršič. Želi si, da bi se o tem govorilo več in ves čas. »Ljudje imamo tudi to lastnost, ki nas loči od živali, da si lahko zamišljamo prihodnost: bolj zdravo, bolj čisto, mogoče nam manjka tudi ta diskurz: »V kaj nas vodijo te zelene politike? Zeleni dogovor nas lahko pripelje v boljši svet. Morda moramo postaviti čustva pred dejstva. Treba je najti nekaj, kar v ljudeh prebudi čustva, ki nas povežejo, četudi imamo različne poglede na svet. Želimo si isto stvar, čistejše okolje, potrebujemo torej način, da skupaj najdemo rešitev,« je dejala dr. Muršičeva.
Mariborska okrogla miza je del Delovega projekta Evropa izbira, ki ga sofinancira Evropska unija, in je ena od treh, ki jih medijska hiša Delo v sodelovanju z Metino listo organizira v Ljubljani, Kopru in Mariboru.
Jek 2
Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja gradnje drugega bloka jedrske elektrarne. »Jedrska politika se oblikuje okrog centrov moči. Vedno pa se debata zateče v tehnični diskurz, ki ga 95 odstotkov prebivalstva ne razume in noče razpredati o tem. Debata o drugem bloku je takšna kot o Tešu 6, torej, da je nujen. Sploh nismo imeli širše debate o tem, kaj energetski prehod sploh je. Kot je dejala dr. Zarja Muršič, se nihče z ljudmi neposredno ne pogovarja o tem, kaj si želijo. Govorimo o projektu, ki bo stal od deset do 15 milijard, treba se je vprašati, kaj bi lahko s toliko denarja naredili. O tem se sploh ne pogovarjamo,« je dejala mag. Nina Štros. Dr. Mensah je dodal, da vedno obstaja alternativa, da pa sta pomembna komunikacija in izobraževanje, in teh manjka. Poudaril je, da je tudi naloga univerze, da se o tem govori.
Kot je dejal dr. Malek, mora zeleni prehod vsebovati vse aspekte naše družbe: »Od elektrifikacije avtomobilov do manjšega števila avtomobilov oziroma več vožnje s kolesom, uživanja manj mesa ipd. Če gremo na nuklearko, mora zeleni prehod potekati na več oziroma vseh ravneh.« Dr. Zarja Muršič meni, da je treba ljudem pokazati, da obstaja alternativen način življenja, denimo kmetovanja. Po njenem opažanju so ljudje željni sprememb, radi bi pomagali, a politike tega ne omogočajo.
Dr. Mensah pa je dodal, da je treba ljudem razložiti, kaj sploh pomeni trajnostno. Zatrdil je, da je zeleni prehod nekaj večjega, kot je bila industrijska revolucija. »Treba je vedeti, da trajnostno pomeni, da za seboj pustimo svet, v katerem bodo lahko živeli naši potomci, država brez mladine ne obstaja. Vse to je za prihodnje generacije. V EU smo edini, ki se veliko ukvarjamo z zeleno transformacijo, toda težava je, da veliko govorimo, a manj naredimo. Pomembna je akcija.«
Resignacija v določenih delih populacije
Kakšen je pomen civilne družbe v Sloveniji za zeleni prehod? Kakšno je razmerje med politiko in civilno družbo? Nina Štros je dejala, da se je treba zavedati, da govorimo z različnimi publikami oziroma generacijami, ki razmišljajo drugače. »Zelene politike so vedno obstajale v mehurčku, manj pa so se povezovale z drugimi temami. V parlamentu se tematike ponavljajo, v družbi pa se uvajajo inovativni koncepti: ko se torej umaknemo od političnega diskurza, lahko ugotovimo, da se v gospodarstvu in na lokalni ravni poskušajo vpeljati bolj inovativne usmeritve. Problem je resignacija v določenih delih populacije, ker se od njih pričakuje preveč informacij. Druge teme se zdijo bolj eksistencialnega pomena kakor podnebne spremembe, ki so nekako bolj usmerjene v prihodnost.«
Sogovorniki so spregovorili tudi o mariborski regiji in vetrnicah. Dr. Malek meni, da pri vetrnicah ni bila problem komunikacija kot taka: »Mislim, da je Maribor središče zelene energije, denimo z Dravskimi elektrarnami, in da ljudje tudi niso a prióri proti zelenemu, a da je šlo v tem primeru za zaslužek.« Meni, da je treba postaviti najvišje standarde za katerikoli projekt. Zeleni projekt ne sme biti izgovor, da neki objekt lahko postavimo kamorkoli.« Nina Štros je dejala, da je »treba pogledati, kaj zasleduje gospodarstvo, kaj pa je v interesu skupnosti. Ta je tista, ki bo občutila pozitivne vplive teh pogledov. Pristop z vetrnicami je bil napačen. Politike je treba zasnovati tako, da bodo skupnosti sploh lahko stopile v to zgodbo.«
Dr. Malek se strinja, da je treba najprej izkoristiti prazne strehe (denimo za sončne panele), ne pa polja: »Če imamo veliko prostih streh, nima smisla dajati panelov na polja. Če govorimo o motilcih v naravi, so motilec tudi avtoceste. Ko sem predaval študentom na Nizozemskem, sem ugotovil, da zanje vetrnice niti niso motilci, saj so se rodili, ko so že bile postavljene. Treba pa se bo na (nove) stvari navaditi.« Temu je pritrdila tudi Nina Štros in dejala, da je veliko primernih območij, ki niso izkoriščena.
»Treba se je torej osredotočiti na to, da se gradi tam, kjer se lahko, ne pa prepuščati tega le ekonomskim iniciativam.« Interes ljudi, denimo za sončne elektrarne, je velik, a v praksi, kot je to v mariborskem primeru, vsi niso dobili dovoljenj. Nina Štros je dejala, da Maribor, v katerem živi vse življenje, ni zeleno mesto. Nekdo, ki živi v centru, mogoče res ne potrebuje avtomobila, če si le malo zunaj mesta, pa brez njega ne moreš skoraj nikamor. Kot je dejal dr. Malek, se mu zdi, da so mu kratene pravice, ker nima izbire oziroma alternative avtu.
