Jana Ahčin: Slovenci smo sami sebi največji sovražnik
Posel z nakupom objekta na Litijski, ki je stal položaja ministrico za pravosodje Dominko Švarc Pipan in zrušil javnomnenjske rejtinge zdaj že njene nekdanje stranke SD, a tudi celotne vladne koalicije, bo pod drobnogled vzelo tudi Računsko sodišče.
»Sodna stavba na Litijski polni prostor vseh medijev in zaposluje vse nadzorne organe, tudi nas. Glede na to, da je to aktualna problematika, jo bomo skladno s svojimi pristojnostmi obravnavali. Vnaprej, brez predhodno izvedene revizije, pa seveda ni mogoče z gotovostjo povedati ničesar. Imam pa glede te zadeve svoje osebno mnenje in zame je pa jasno, da je treba z denarjem državljanov ravnati skrbno in preudarno, ravnati je treba enako, kot če bi se odločili za investicijo kot posameznik s svojim lastnim denarjem in pri njej bi si zagotovo med drugim tudi ogledali, kaj sploh kupujemo,« pravi gostja tokratnega podkasta Moč politike, predsednica računskega sodišča Jana Ahčin.
Ali je v tem primeru že mogoče presoditi, da je šlo za primer sistemske korupcije? »Pred revizijo tega ne morem komentirati, gotovo pa lahko rečem, da gre pri nepremičninskih poslih za zadeve visoke vrednosti. Zato ne morejo ostati na ravni strokovnih sodelavcev, ampak se mora vključiti najvišje poslovodstvo organa oziroma njegova najvišja raven odločanja, saj ne gre za nakup dveh kilogramov jabolk na tržnici.«
Računsko sodišče je v preteklosti že pregledalo učinkovitost ravnanja vlade in ministrstev z nepremičninami - revizorji so ugotovili, da vlada in ministrstva niso bili učinkoviti pri zagotavljanju nepremičnin za svoje delovanje.
Prav tako je revidiralo preteklo ravnanje pravosodnega ministrstva pri zagotavljanju nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je bilo milo rečeno slabo. Analizirali so obdobje med letoma 2006 in 2020. Ministrstva za pravosodje so takrat vodili torej Lovro Šturm, Aleš Zalar, Senko Pličanič, Goran Klemenčič in Andreja Katič. Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bilo poslovanje ministrstva pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v Ljubljani neučinkovito. Zakaj?
»Iz te revizije kaže, da ne znajo ali nočejo dobro upravljati. Leta 2006 so namreč kupili prvo zemljišče na Masarykovi, plačali zanj štiri milijone evrov, za projektno dokumentacijo pa še dodatne tri milijone, nato se je projekt ustavil. Nato so dobili novo zemljišče na Dunajski, plačali zanj neko študijo za okoli 13 tisočakov. Pa se je nato zadeva spet ustavila. Ampak, po vsem porabljenem denarju so šele leta 2019 začeli preverjati potrebe za novo sodno stavbo. Ne razumem, kako lahko začneš delati projektno dokumentacijo, pa sploh ne veš, koliko ljudi boš dal v to stavbo, ne veš, kakšne prostore sploh potrebuješ.«
Pregleduje tudi politične stranke
Skoraj sočasno ob tej zadnji aferi, povezani z nakupom sodne stavbe, se je odprlo tudi vprašanje morebitnega financiranja SD preko njihovega inštituta. Računsko sodišče je v reviziji poslovanja NSi Mateja Tonina že opozorilo, da NSi dobiva zelo visoko najemnino svoje evropske poslanke Ljudmile Novak. Znano je, da nekatera njihova izobraževanja plačuje inštitut. Ima ga tudi SDS in po novem tudi SD. Je to še sivo polje financiranje ali je že črno? Na kakšen način bi ga morali urediti?
Bi lahko na podlagi svojih dosedanjih analiz in delovanja lahko potrdila navedbe, ki jih deloma nakazuje tudi Dominika Švarc Pipan, in sicer da je v državni upravi prisotna korupcija, in to med srednjim vodstvenim kadrom, kar je potem mestoma povezano tudi s strankami. »Slovenci smo sami sebi največji sovražnik. Vedno vidimo samo slabo, seveda korupcija obstaja, ampak, prepričana sem, da bi se moral vsak od nas vprašati, kaj lahko stori, da temu ne bo tako oziroma da bo korupcije manj.«
Lani je računsko sodišče izreklo 64 mnenj, od tega 8 negativnih, kar se zdi ob vseh korupcijskih aferah pravzaprav malo. Dobilo pa je za skoraj šestino manj pobud za uvedbo revizij. Predsednico smo zato vprašali tudi, ali so ljudje preprosto obupali glede prijavljanja nepravilnosti.
Čez teden dni bo Jana Ahčin predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predala letno poročilo o delu ustanove, ki jo vodi. V njej bo zapisano tudi, kaj in zakaj »žuli« računsko sodišče, komisijo za preprečevanje korupcije in agencijo za varstvo konkurence.
Gre za spremembo zakona o javnem naročanju, s katero sta vlada in državni zbor posegla v neodvisnost računskega sodišča, z novo birokratsko nalogo sodišča je ustvarila »lažno pravno varnost in zaupanje«, čeprav gre za formalizem brez učinka, ki ni uredil sive cone javnega naročanja.
V podkastu smo se med drugim dotaknili tudi nedavno objavljene revizije poslovanja Telekom Slovenije v obdobju od leta 2019 do 2022, v kateri je sodišče med drugim ugotovilo nepravilnosti tudi pri naročanju oglaševalskih storitev, saj Telekom Slovenije ni izkazal uporabe kriterijev pri delitvi sredstev za zakupe oglasnih prostorov med posamezne vrste medijev, odločitve o izboru izvajalcev in potrditvi medijskih načrtov pa so bile premalo utemeljene.
