Protikorupcijska komisija zaznala sume za preiskavo
Komisija za preprečevanje korupcije bo, skoraj eno leto po prejeti prijavi, uvedla preiskavo glede sumov domnevnih nedovoljenih izvajanj pritiskov na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve. Ob tem poudarjajo, da so predhodni preizkus zaključili v enem delu prijave ter da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo te sume kršitev tudi potrdili ali jih bodo ovrgli.
Senat, ki sta ga sestavljala namestnika predsednika komisije, David Lapornik in Simon Savski, je na današnji seji zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejel odločitev o uvedbi preiskave za en del prijave, za drugega pa predhodni preizkus še ni zaključen in nadaljujejo z zbiranjem dokumentacije in informacij. Gre za kompleksno zadevo, so še komentirali na komisiji in dodali, da bodo več informacij v zvezi s tem zaradi zagotavljanja pravic obravnavanih oseb v preiskavi lahko podali, ko bodo o uvedbi obveščene.
Predsednik komisije Robert Šumi se je iz postopka odločanja izločil že decembra lani, med drugim, kot je utemeljil, ker ima na policiji zamrznjeno pogodbo o zaposlitvi in ker je bil poslovno povezan s Tatjano Bobnar, s katero sta več let sodelovala.
Kateri del prijave je dobil zeleno luč in čigava ravnanja bodo pod drobnogledom, torej niso konkretno odgovorili, je pa znano, da je nekdanja notranja ministrica ob odhodu s položaja decembra lani tožilstvu naznanila sum kaznivega dejanja, protikorupcijsko komisijo pa v prijavi seznanila z besedami in dejanji predsednika vlade ter tudi s svojimi zapisi o pogovorih, ki jih je imela s krogom Roberta Goloba, ki jih je doživljala kot »tendenco po obvladovanju policije«. Kot smo že poročali, je naznanila konkretne primere, ljudi z imeni in priimki.
Tatjana Bobnar, zdaj svetovalka predsednice republike, pristojna za človekovo varnost, je za odločitev KPK izvedela iz medijev. »Svoj pogled na obravnavano zadevo sem javno že predstavila. Odločitve KPK do zaključka preiskave ne želim komentirati. Ob prijavi, za vsebino katere trdno stojim, sem ocenila, da je šlo za nedopustne zahteve in pogojevanja. Naj strokovnjaki do konca opravijo svoje delo in povedo, kaj je v tej družbi dopustno in kaj ne. In s prijavo sem želela doseči zgolj to, da se jasno in glasno pove, kje je meja dopustnega v politiki. Navkljub vsem osebnim diskreditacijam o lažeh in halucinacijah, pa so zakoni jasni, dejstva in dokazi govorijo sami zase, državni organi pa naj korektno in neodvisno to presodijo,« je komentirala.
Dodatne obtožbe v državnem zboru
Obtožbe, ki jih je izrekla na račun premiera v obdobju, ko se je poslovila iz njegove ekipe in je podala prijavo na KPK, je minuli teden še podkrepila in konkretizirala pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih postopkov in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.
Na odprtem delu obravnave pred komisijo, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut in naj bi ugotavljala ravnanja članov prejšnje vlade Janeza Janše ali sedanje vlade Roberta Goloba, je podrobno opisala več primerov, ki so za predsednika vlade obremenjujoči. »Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal s stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati,« je navedla.
Govorila je tudi o vlogi nekdanjega policijskega specialca Miloša Milovića, ki naj bi neformalno svetoval predsedniku vlade glede varovanja in je novembra lani klical na ministrstvo za notranje zadeve z zahtevo po zaposlitvi določene osebe, ki kot varnostnik premiera potrebuje policijska pooblastila, a ni izpolnjeval pogojev za zaposlitev na policiji. Kot je včeraj poročal Dnevnik, so ga potem marca zaposlili kot nadzornika državne meje in ga že naslednji dan premestili na generalni sekretariat vlade v ekipo varnostnikov. Neskladna z zakonodajo se ji zdela tudi neposredna komunikacija med Golobom in vodjem Nacionalnega preiskovalnega urada Darkom Muženičem, ki je potekala mimo nje in v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava.
Po njenem pričanju o pritiskih glede kadrovanja v policiji, ki naj bi jih nanjo izvajal Golob, je Policijska uprava Ljubljana sprožila predkazenski postopek.
Predsednik vlade se je na njene izjave odzval, da je v njih »veliko natolcevanja«, očital ji je tudi, da je prikrojila resnico, za kar obstajajo priče in dokazi, ki jih bo predstavil, ko bo sam pričal pred državnozborsko preiskovalno komisijo. Datum še ni znan. Za besede, ki naj bi jih izrekla na za javnost zaprtem delu seje, predvsem o vplivanju na datum aretacije ruskih vohunov, pa je dejal, da so halucinacije. »Edina resnica, ki jo je povedala, je bila ta, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo in to je, da očisti policijo janšistov,« je prejšnji teden dejal premier.
