Zaradi tanjših denarnic kupujemo tudi manj hrane

Trend padanja realnih prihodkov v trgovini na drobno se nadaljuje tudi v novem letu. Zadnji dostopni podatki za januar kažejo 0,6-odstotni upad na mesečni ravni, v primerjavi z lanskim januarjem za 2,1 odstotka, lani pa so bili nižji za šest odstotkov v primerjavi z letom 2022.

Številke kažejo, kako odvisno je gospodarstvo od končne potrošnje in naročil, pravi predsednica TZS Mariča Lah: lani se je skrčila skupna vrednost industrijske proizvodnje, ki je bila v primerjavi z decembrom 2022 nižja za več kot deset odstotkov. Na podlagi statističnih podatkov so na zbornici izračunali, da so se lani prihodki v trgovini na drobno v povprečju zmanjšali za šest odstotkov. K temu pomembno prispevajo motorna goriva. Z izvzetjem tega segmenta iz podatkov je bil upad 3,3-odstoten. V trgovini z živili se je obseg prodaje znižal za dva odstotka, v trgovini z neživili za 4,2 odstotka.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) navaja, da so se bruto razpoložljivi prihodki gospodinjstev v obdobju 2020–2022 realno povečali, v letu 2022 pa je nominalna rast za skoraj deset odstotkov zaradi visoke inflacije pomenila realno stagnacijo razpoložljivih prihodkov. Za leto 2023 ocenjujejo, da je bil bruto razpoložljivi dohodek realno večji kot v letu 2022. V prvih devetih mesecih je bila realna medletna rast 2,5 odstotka, podatkov za zadnje četrtletje še ni, vendar pa Umar ocenjuje, da se bo bruto razpoložljivi dohodek realno (medletno) zvišal tudi v tem obdobju.

Manjši upad potrošnje tudi zaradi poplav

Zmanjšanje zasebne potrošnje, ki se je po njihovih navedbah lani umirila na 1,3 odstotka, kar je bilo manj od ocenjene realne rasti bruto razpoložljivega prihodka, pripisujejo več dejavnikom: »Poleg visoke inflacije so na nižjo rast vplivali tudi zaostreni pogoji kreditiranja ter previdnost pri potrošnji za nenujne dobrine in storitve skupaj s popuščanjem učinkov ponovnega odprtja dejavnosti po epidemiji.

Vse to se je odrazilo tudi v medletno manjši potrošnji živil, pijač in tobačnih izdelkov ter potrošnji neživil.« Se je pa medletni upad prihodka v trgovini na drobno ob koncu leta oziroma v zadnjem četrtletju precej zmanjšal, k čemur so ob umiritvi inflacije in nekoliko manjši negotovosti prispevali tudi povečani nakupi trajnih in poltrajnih proizvodov, poškodovanih v avgustovskih poplavah.

Del zmanjšanja potrošnje lahko pripišemo tudi psihološkim dejavnikom, se strinja Anže Burger, višji znanstveni sodelavec s Fakultete za družbene vede. Eden od njih je subjektivna ocena ekonomske stabilnosti, ki se je v raziskavah potrošnikov izkazala kot bolj pomembna od dejanskih dohodkov. Gospodinjstva, ki so ocenjevala, da so ekonomsko v slabšem položaju od drugih, so poročala o manjšem številu nakupov dobrin, zaznala so večji vpliv zadnjega nakupa na njihov finančni položaj, prav tako so nakupe načrtovala bolj skrbno. Študije so tudi pokazale, da se ljudje v potrošnji obnašajo strateško, tako da si povrnejo občutek nadzora v stresnih situacijah. Zato visoke ravni stresa potrošnike pogosto vodijo k varčevanju in strateški potrošnji zgolj nujnih izdelkov.

Davčni primež

V trgovinski zbornici upad realnih prihodkov v trgovini na drobno povezujejo tudi z davčnimi obremenitvami, ki zmanjšujejo kupno moč in Slovenijo postavljajo v manj konkurenčen položaj. Delež pobranega davka dosega 37,8 odstotka BDP, s čimer se uvrščamo na sredino lestvice držav v EU, po vrednosti je nekoliko pod povprečjem. »Ti podatki ne razkrivajo celotne slike. Končni potrošniki bolj občutijo davčni primež kot v nekaterih drugih državah zlasti pri davku na dodano vrednost, davkih na plače in prispevkih za socialno varnost,« poudarja Mariča Lah in povzema, da ima Slovenija stopnje DDV, ki so primerljive z manj razvitimi državami EU in so nekoliko višje. Na drugi strani pa imamo dohodninske stopnje in prispevke primerljive z razvitimi članicami EU, kjer so prav tako višji.

V EU ima 15 držav splošno stopnjo DDV nižjo od 22 odstotkov, kolikor znaša v Sloveniji. Pri nas poberemo DDV v vrednosti 8,2 odstotka BDP, kar je nad evropskim povprečjem. V povezavi z davki na plače se pri TZS sklicujejo na indeks mednarodne davčne konkurenčnosti, po katerem se Slovenija med 38 analiziranimi članicami OECD uvršča na 16. mesto. Poročilo posebej izpostavlja dohodke v najvišjem dohodninskem razredu, ki so močno obremenjeni, ko dohodnini dodamo še prispevke za socialno varnost. Tudi ti so po prepričanju TZS visoki, saj je Slovenija po deležu prispevkov na plače med prvimi tremi državami v EU in med prvimi v OECD po višini prispevkov za socialno varnost glede na BDP. Z napovedanim novim dvoodstotnim prispevkom za dolgotrajno oskrbo se bo vsota deležev prispevkov povečala na 40,2 odstotka.

»Vedno nove zahteve iz naslova javne porabe lahko močno vplivajo na višino dajatev za podjetja in državljane. Visoki davki so v preteklosti pogosto povzročili predvsem breme gospodarstvu brez dolgoročnih rešitev za proračunsko stabilnost. Potrebujemo pristop, ki bo najprej skrbno analiziral stanje na področju dajatev in poskrbel za ustrezno ravnanje z razpoložljivimi javnimi sredstvi. Šele takšen pristop tudi ne bo povzročal dodatnih bremen za gospodarstvo kot tudi za prebivalstvo,« poziva predsednica TZS Mariča Lah in meni, da je družbeno soglasje za višje davke mogoče doseči takrat, ko dosežemo učinkovito delovanje javnega sistema, povrnemo zaupanje v državne institucije ter odpravimo administrativne ovire ter prenormiranost države – vse to zelo vpliva tudi na nekonkurenčnost gospodarstva.