Opoziciji ni uspelo z novelo zakona o tujcih
Zavzemali so se za odpravo spremembe, ki je kot pogoj za prebivanje tujega študenta pri nas uvedla izkazovanje zadostnih finančnih sredstev.
Odpri galerijo
Nekoč v Vegradovem samskem domu za tuje delavce ... FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Zakonodajno pot je na današnji izredni seji DZ sklenil predlog dopolnitve zakona o tujcih, s katerim bi opozicijski poslanci odpravili po njihovi oceni zaostrene finančne pogoje za tuje študente. Predlog ni prepričal že matičnega odbora, današnja predstavitev stališč poslanskih skupin pa je pokazala na nasprotujoča si razumevanja predloga.
Predlog dopolnitve zakona o tujcih so v DZ vložili poslanci Levice, LMŠ, SD, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine Levice Matejem T. Vatovcem. Zavzemali so se za odpravo spremembe, ki je kot pogoj za prebivanje tujega študenta pri nas uvedla izkazovanje zadostnih finančnih sredstev.
Z novelo so zato predlagali, da bi študent iz tretje države dokazoval zadostna sredstva za preživljanje s pisno izjavo staršev oz. zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija preživljali, kot je to veljalo pred zadnjimi spremembami zakona, po katerih pa se zahteva izkazovanje zadostnih sredstev.
Na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je za predlog novele glasovalo osem članov odbora, deset jih je bilo proti. Poslanske skupine so na današnji seji DZ predstavile tako predstavile svoja stališča, predlog pa je končal zakonodajno pot.
Stališča poslanskih skupin so podobno kot razprava na matičnem delovnem telesu pokazala različna razumevanja predlaganih sprememb. Medtem ko v koalicijskih strankah ter v SNS in DeSUS ocenjujejo, da je izkazovanje zadostnih finančnih sredstev za financiranje študija tujca iz tretjih držav v Sloveniji ustrezno urejeno, v LMŠ, SD, Levici, SAB in v vrstah nepovezanih poslancev med drugim opozarjajo pred posledicami, ki jih taka ureditev prinaša za v Sloveniji že študirajoče študente.
Poleg tega se je DZ danes na predlog podpredsednika DZ in poslanca DeSUS Branka Simonoviča seznanil s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vodah, in sicer da je proti glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in hkrati več kot petina vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati.
Predlog dopolnitve zakona o tujcih so v DZ vložili poslanci Levice, LMŠ, SD, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine Levice Matejem T. Vatovcem. Zavzemali so se za odpravo spremembe, ki je kot pogoj za prebivanje tujega študenta pri nas uvedla izkazovanje zadostnih finančnih sredstev.
Z novelo so zato predlagali, da bi študent iz tretje države dokazoval zadostna sredstva za preživljanje s pisno izjavo staršev oz. zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija preživljali, kot je to veljalo pred zadnjimi spremembami zakona, po katerih pa se zahteva izkazovanje zadostnih sredstev.
Na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je za predlog novele glasovalo osem članov odbora, deset jih je bilo proti. Poslanske skupine so na današnji seji DZ predstavile tako predstavile svoja stališča, predlog pa je končal zakonodajno pot.
Stališča poslanskih skupin so podobno kot razprava na matičnem delovnem telesu pokazala različna razumevanja predlaganih sprememb. Medtem ko v koalicijskih strankah ter v SNS in DeSUS ocenjujejo, da je izkazovanje zadostnih finančnih sredstev za financiranje študija tujca iz tretjih držav v Sloveniji ustrezno urejeno, v LMŠ, SD, Levici, SAB in v vrstah nepovezanih poslancev med drugim opozarjajo pred posledicami, ki jih taka ureditev prinaša za v Sloveniji že študirajoče študente.
Poleg tega se je DZ danes na predlog podpredsednika DZ in poslanca DeSUS Branka Simonoviča seznanil s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vodah, in sicer da je proti glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in hkrati več kot petina vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati.
