Odprto pismo predsedniku vlade: bojne skupine za Nato
Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, nuja me je privedla do odločitve, da na vas naslovim odprto pismo v zvezi z odprtimi zadevami na slovenskem obrambnem področju. Gre predvsem za bataljonski bojni skupini, ki ju je Republika Slovenija namenila za sodelovanje v Natovih bojnih operacijah.
Na ministra za obrambo v vaši vladi Marjana Šarca sem 15. oktobra 2022 v časopisu Delo naslovil javno odprto pismo in ga prosil za javno pojasnilo o bojnih skupinah. In sicer o namenu, vlogi v bojevanju, pridodanosti/podrejenosti, številčnosti, strukturi, bojni in logistični podpori, operativnem delovanju, vplivu Republike Slovenije (vrhovni poveljnik, parlament, načelnik generalštaba) na njeno bojno »usodo« in še veliko tega. »Slovenska javnost bo hotela vedeti, kam in zakaj bo napotena ena ali druga bojna skupina. Še posebej, ker je tudi navadnemu nevojaškemu laiku znano, da so izvidniške enote velikokrat žrtvovane. V oklepnikih ali brez,« sem zapisal. Ker od ministra ni bilo nikakršnega odgovora, sem 12. novembra ponovil javno vprašanje z odprtim pismom. In zopet nič. Ignoriranje ali nevednost?
Ker je obrambna pripravljenost Republike Slovenije tudi v vaši pristojnosti, tudi kot predsednika Sveta za nacionalno varnost, upam na vaš pogled in stališče v zvezi z bojnimi skupinami, ki jih je Republika Slovenija obljubila za sodelovanje v Natovih operacijah, kjerkoli že bodo. Bataljonske bojne skupine bodo odšle v boj, ne na urjenje na Slovaško ali v Litvo. Slovenska javnost mora vedeti, s kakšnim namenom in s kakšno podporo bodo izvajali bojne naloge, še več, kdo in kako jim bo poveljeval. Verjamem, da se vi kot predsednik vlade zavedate, kaj to pomeni za vse možne posledice. Seveda pa imate za to »orodje«, to je ministrstvo za obrambo, ki vam mora »položiti na mizo« odgovore in rešitve. Tudi kodeks ravnanja v politično-vojaških vidikih varnosti (Ovse 1994) je poveden.
Ob vseh tegobah v zvezi z nabavo oklepnikov za bojni skupini neobičajno zveni izjava državnega sekretarja dr. Andreja Benedejčiča v torek, 29. novembra, v Odmevih na prvem programu TV Slovenija, da je Republika Slovenija podarila Ukrajini oborožitev za dva oklepna bataljona s strelivom. Oklepniki BMP (BVP M-80A) in tanki T-55S1 oziroma M-55 so bili poslani iz strateške rezerve. In to v boj z močnim nasprotnikom. Ali se bodo torej slovenske bojne skupine bojevale z močnejšim nasprotnikom, kot je trenutno v Ukrajini, da poslani oklepniki niso bili dobri za Slovensko vojsko? Pustimo ob strani vprašanje, ali se moder mož odloči sleči in podariti hlače, preden dobi ali kupi nove.
Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob, državljani Republike Slovenije smo vam zaupali mandat, da boste uredili zadeve v državi. Republika Slovenija ni Avgijev hlev, čeprav na mnogih krajih zaudarja. Tudi na obrambnem področju, za kar pa so najmanj krivi pripadniki Slovenske vojske. Ne dovolite nadaljevanja stanja, da bo bojna pripravljenost Slovenske vojske zopet sramotno ocenjena negativno. Dejstvo je, da je politika v vsem minulem obdobju krojila Slovensko vojsko. Tudi in predvsem v nerealnih in nepotrebnih obljubah dveh bataljonskih bojnih skupin Natu. V praksi so to (najmanj) štiri. Češ, mi lahko!? Glas vojaške stroke je bil preslišan in zanemarjen. Nepremišljen in prehiter ter nedodelan prehod na profesionalno vojsko je postal njen grobar. Floskule o majhni in dobro opremljeni ter izurjeni vojski so izpuhtele kot pomladne sape. Upam si verjeti, da vaše dobre namere ne tlakujejo poti v pekel. Gre za Slovenijo, kot je nekoč dejal dr. Jože Pučnik!
