Globalno gledano avtomobila nista tako zelo nova, saj so Švedi električno gnani model XC40 recharge svetovni javnosti prvič pokazali že pred več kot dvema letoma, bolj kupejevsko oblikovani C40 recharge pa pred letom dni. Vsem znane težave z virusom in polprevodniki so razlog, da sta avtomobila na slovenski trg prispela šele zdaj. Slovenski uvoznik ima z njima velike načrte, saj jih namerava na slovenskem in hrvaškem trgu prodati najmanj 50.
Oba novinca sta izdelana na Volvovi arhitekturi CMA, ki jo tovarna uporablja tudi za termične motorje. Posledično avtomobila morda nista najbolj optimalna za električni pogon, vendar imata nekatere skrite adute. To je denimo 31-litrski prtljažni prostor pod pokrovom motorja.
Zunanjost obeh se razlikuje predvsem v zadnjem delu, ki je pri C40 kupejevsko zasnovan, kar sicer prinese malenkost boljšo aerodinamiko in z njo nekoliko večji električni doseg, po tovarniških podatkih 444 kilometrov, pri XC40 pa je ta 418 km – vendar se njegova streha spušča nizko proti zadku, kar utegne vplivati na udobnost sedenja potnikov zadaj. Če smo košarkarske višine, se bomo z glavo v najboljšem primeru le dotikali stropa. Bomo pa v C40 serijsko dobili panoramsko streho. C40 ima na voljo tudi nove matrične LED žaromete.
Volvova modela C40 recharge in XC 40 recharge sta švedski začetek na področju popolnoma električnih avtomobilov. Foto Volvo
XC40 recharge je po drugi strani že stari znanec (doslej je bil na voljo s klasičnim pogonom), ki je sicer s prenovo dobil nekaj zunanjega ličenja in infozabavni sistem, ki ga žene Googlov operacijski sistem, kar je za znamko novost. Trajnostno naravnanost švedske znamke poudarja še odsotnost klasičnih usnjenih dodatkov v notranjosti, kar nameravajo pri Volvu uporabiti pri vseh naslednjih električnih izvedenkah. Glede na napovedi znamke, da bo po letu 2030 prodajala le še električna vozila, se klasično usnje očitno poslavlja.
Dvojici so namenili dva različno zmogljiva pogonska sklopa. Šibkejši z oznako P6 ima en elektromotor nameščen na prednji osi. Ta razvije največjo moč 170 kilovatov, njegov pogonski akumulator pa zmore 67 kWh, kar naj bi po zagotovilih tovarne po WLTP zadoščalo za 400 kilometrov dosega pri C40 in 375 pri XC40.
Zahtevnejšim kupcem ali tistim, ki potrebujejo štirikolesni pogon, so namenili pogonski sistem P8, ki ima dva elektromotorja, po enega za vsako os, in sistemsko moč 300 kilovatov ter največji navor 660 Nm. Ker je pogonski akumulator tu zmogljivejši (75 kWh), je uradni doseg malenkost večji – 444 kilometrov pri C40 in 418 pri manj aerodinamičnem XC40. Dodajmo še, da ima avtomobil s P8 skoraj dirkaški pospešek, z mesta do 100 km/h potrebuje 4,7 sekunde.
Cenik obeh novih električnih volvov je elektriki, premijski znamki in bogati opremi primeren. Tako bomo za oglati XC40 recharge v šibkejši izvedbi P6 s sprednjim pogonom odšteli najmanj 63 tisoč evrov, v močnejši P8 s štirikolesnim pogonom pa vsaj 73 tisočakov. Kupejevski C40 recharge v šibkejši izvedenki stane od 64 tisoč evrov naprej, v močnejši od slabih 76 tisoč evrov.
Slovo po desetletju vzpona
Po desetih letih na vrhu avtomobilskega proizvajalca Volvo Cars se je s položaja poslovil Šved Håkan Samuelsson (na fotografiji), po novem bo podjetje vodil Škot Jim Rowan, ki je bil doslej direktor družbe Dyson, najbolj znane po ciklonskih sesalnikih. Samuelsson je leta 2012 prevzel vodenje podjetja, ki prej pod Fordom ni bilo prav uspešno, s kitajskim Geelyjem je v nasprotju s pričakovanji dobilo boljše lastnike. Vsaj če sodimo po rasti prodaje, ki so jo od leta 2015 do lani s pol milijona povečali na skoraj 700 tisoč na leto. Volvo je pod Samuelssonom kot eno prvih klasičnih podjetij napovedal, da bodo kmalu izdelovali le povsem električna vozila. Za večjo prometno varnost prodajajo avtomobile, ki vozijo največ 180 km/h. Odprli so tovarno v ZDA in se zaradi razvoja avtonomne vožnje povezali s podjetjem Uber. Kot eni prvih bodo za Teslo uvedli nove proizvodne metode tako imenovanih giga stiskalnic za cenejšo pripravo karoserije. O njegovem nasledniku Jimu Rowanu ne vemo veliko, verjetno pa on ve marsikaj, navsezadnje je bilo podjetje Dyson pred časom že na poti priprave svojega električnega avtomobila, pa so si potem premislili. G. B.
Håkan Samuelsson je vodil Volvo Cars v doslej najboljših letih tega podjetja. Foto Helena Soderpalm/Reuters
