Ljubezen do znanosti izvira iz radovednosti
Dr. Bernarda Majc je podoktorska raziskovalka na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Nedavno je prejela nagrado Miroslava Zeija za izjemno doktorsko delo.
Dr. Bernarda Majc je podoktorska raziskovalka na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Nedavno je prejela nagrado Miroslava Zeija za izjemno doktorsko delo.
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Največkrat uporabljam mikroskop. Omogoča nam vpogled v mikrosvet celic, v tumorsko mikrookolje. To so hribi in doline, vijugaste reke in pokrajina številnih različnih bitij. Če pozorno pogledamo, med njimi lahko opazimo skupino plenilcev, ki se zbirajo, preden se odpravijo na lov. Vse to je pokrajina raka. V laboratoriju na primer tkiva ali celične modele obarvamo s fluorescentno označenimi protitelesi in opazujemo, kakšna je celična sestava tkiv in kako se ta spremeni po dodatku terapevtikov.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Glioblastom je najpogostejši možganski maligni tumor, ki ima eno najkrajših stopenj preživetja bolnikov med vsemi vrstami raka. Glavni izzivi uspešnega zdravljenja so heterogenost tumorja (različne celične populacije), tumorsko mikrookolje, ki ščiti raka pred terapijo, in pomanjkanje ustreznih predkliničnih modelov za testiranje novih zdravil. V naši skupini se ukvarjamo z razvojem novih 3D celičnih modelov in implementacijo novih molekularnih tehnik, ki nam omogočajo preučevanje celične sestave tumorja in proteinskih reakcij v realnem času, tudi kot odziv na terapevtike. Tako odkrivamo molekularne mehanizme odziva raka na terapijo in njegovo napredovanje.
Zakaj imate radi znanost?
Znanost je orodje, s katerim lahko razumemo, kako stvari delujejo in zakaj se obnašajo tako, kot se. Zagotavlja nam znanje in na dokazih temelječe razlage naravnih pojavov. Spodbuja kritično mišljenje, da lahko najdemo rešitve za kompleksne probleme. Na splošno pa ljubezen do znanosti izvira iz radovednosti do razumevanja sveta, zadovoljstva ob odkrivanju novega znanja in prepričanja, da lahko pozitivno prispevam v dobro družbe.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Želimo prispevati k boljšemu razumevanju tumorskega mikrookolja, kar bi vodilo do nadaljnjih odkritij za identifikacijo poti odpornosti proti terapiji in odkritje novih načinov zdravljenja.
Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?
Že v osnovni šoli sem od mame dobila knjigo Forenzika Richarda Platta. Skrivnost molekule DNK me je vodila v študij biokemije in kasneje v doktorski študij raziskav raka.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Ukvarjam se s športom in hodim v hribe. Rada tudi ustvarjam različne digitalne vsebine. Zadnje mesece pa večino časa posvečam svojemu igrivemu in radovednemu fantku.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Radovednost. Radovednost je gonilna sila znanstvenih raziskav in odkritij. Dobri znanstveniki nenehno iščejo novo znanje in postavljajo prodorna vprašanja za raziskave, ki bi pomembno prispevale k njihovemu področju študija.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Odkritje zdravil za trenutno neozdravljive bolezni, kot so rak, alzheimerjeva bolezen in aids.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Na sončno energijo, je čist vir in bolj trajnostna alternativa fosilnim gorivom.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Za človeštvo bi bile raziskave in morebitna kolonizacija Marsa neverjeten dosežek. Sama pa raje ostajam na Zemlji, saj nisem navdušena nad tako dolgimi potovanji in razmerami, kakršne so na Marsu.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
S Frederickom Bantingom in Charlesom Bestom. Znanstvenika sta leta 1921 odkrila inzulin, zdravilo za sladkorno bolezen. Najprej bi se jima zahvalila za odkritje, saj sem že v otroštvu zbolela za sladkorno boleznijo tipa 1 in inzulin me spremlja že od takrat. Inzulin je tako spremenil zdravljenje diabetesa, da meni in drugim diabetikom po svetu omogoča zdravo in kakovostno življenje.
Poleg tega bi me zanimal njun pogled na cenovno dostopnost inzulina danes, saj velja, da je to zdravilo ena najdražjih tekočin na svetu. Banting in Best sta patent za inzulin prodala Univerzi v Torontu za en sam dolar, da bi bil široko dostopen tistim, ki ga potrebujejo.
Na splošno bi bil pogovor ob kavi edinstvena priložnost za pridobitev vpogleda v njuno prelomno odkritje inzulina in njune izkušnje v znanstvenih raziskavah.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Priporočila bi tri knjige Siddharthe Mukherjeeja, onkologa in imunologa, Kralj vseh bolezni: biografija raka, Gen: intimna zgodovina in njegovo najnovejšo, Pesem celice: raziskovanje zdravstva in novega človeka. Zanimiva mi je tudi knjiga biokemičarke Jessie Inchauspé Glukozna revolucija, ki na podlagi znanosti in genskih raziskav ponuja trike za uravnoteženo raven glukoze in zdravo življenje.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Krvne žile, imunske celice in druge zdrave celice v okolici se raku podredijo, postanejo njegov zaveznik, kar mu pomaga pri rasti, širjenju in odpornosti proti zdravljenju. Zato je tako pomembno, da se zdravljenja lotimo z različnimi pristopi in ciljamo tako rakave celice kot njihovo okolje.
