Noveli zakona o zaščiti živali se obeta podpora
Državni zbor bo po vsej verjetnosti tudi v drugo podprl novelo zakona o zaščiti živali. Predstavniki kmetijskih interesnih organizacij, ki noveli nasprotujejo, so v tem primeru napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo.
Državni zbor je novelo, ki jo je predlagala skupina poslancev koalicije s prvopodpisano poslanko SD Meiro Hot, sprejel 20. septembra, 27. septembra pa je državni svet nanjo izglasoval veto in jo vrnil v ponovno odločanje poslancem.
Na današnji obravnavi so podporo noveli znova napovedali poslanci koalicije, medtem ko ji v opoziciji še naprej nasprotujejo. Glasovanje bo jutri. Za ponovno potrditev novela potrebuje 46 glasov podpore.
Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter uvaja institut kvalificiranega prijavitelja.
Noveli ostro nasprotujejo v Sindikatu kmetov, Zadružni zvezi, Kmetijsko-gozdarski zbornici, Zvezi slovenske podeželske mladine in Zvezi kmetic. Pred današnjo sejo v državnem zboru so njihovi predstavniki znova podali svoje stališče pred poslopjem državnega zbora. Predsednik Sindikata kmetov Anton Medved je v izjavi za medije spomnil, da novela ne uživa širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, pa tudi ne zakonodajno-pravne službe državnega zbora. V noveli vidi neposreden napad na kmetijski sektor, saj da je usmerjena le v rejne živali, ne naslavlja pa težav, ki bi jih morala.
Če bo novela znova sprejeta, se bodo obrnili na ustavno sodišče, je napovedal. Prepričani so namreč, da bi lahko imela »neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto«.
Ni potrebe po dodatnem nadzoru
Za rejne živali je v Sloveniji dobro poskrbljeno, »tako da se ne dogajajo zlorabe, če pa se, jih je zelo malo«, je zagotovil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Zbornica po njegovih besedah vlaga velike napore v izobraževanje kmetov za dobrobit živali.
»Predlagane rešitve bodo na kmetije vnašale samo veliko nezaupanje, nemir, bojazen, posledično se bodo seveda manjši kmetje raje odločali za opuščanje reje, kot pa da bi bili podvrženi takšnim nestrokovnim nadzorom,« se boji Žveglič.
Predsednik Zadružne zveze Borut Florjančič je opozoril, da je nadzor v obratih za mesno predelavo že vzpostavljen. Z ene strani ga izvaja uradni veterinar uprave za varno hrano, z druge pa tudi delavci, ki morajo imeti za svoje delo redna izobraževanja in opravljajo tudi izpite.
»Z uvedbo videonadzora pridemo do kontradiktornosti dveh zakonov, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o zaščiti živali. Kako naj se delodajalec odloči, kateri zakon velja?« je vprašal.
Kmetijske organizacije podprli v SLS
Tudi mladi kmetje zahtevajo dober zakon za zaščito živali, »nedvoumen, razumljiv in seveda izvedljiv zakon, pripravljen skupaj z vsemi deležniki in ki bo v največji možni meri zagotavljal in obravnaval zaščito vseh živali,« je povedala predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina. Kot je poudarila, je pravna stroka v presoji skladnosti predloga zakona z ustavo ugotovila pomembne pomanjkljivosti in neskladja.
Na poslance sta se danes obrnila tudi predsednik neparlamentarne stranke SLS Marko Balažic in poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. V dopisu sta jih pozvala, naj obe noveli »zaradi površno dorečenih ukrepov«, pomislekov kmetov, nevladnih organizacij in celotne stroke ter zadržkov z vidika varovanja ustavnopravnega reda zavrnejo. Kot sta navedla, kmetje že zdaj bijejo boj za obstanek, saj morajo spoštovati stroge standarde pridelave in sledljivosti hrane, pri tem pa se soočajo še z vremenskimi izzivi in »uničujočo cenovno politiko« trgovin.
Z neizvrševanjem zakona se podaljšuje trpinčenje živali
Državni svet je ob izglasovanju veta na novelo ocenil, da pri oblikovanju sprejetih zakonskih rešitev za zaščito živali stroka, tako področna kot pravna, ni bila upoštevana. Obravnavani zakon obenem vsebuje nekatere določbe, ki so po mnenju državnih svetnikov vprašljive z vidika ustavnosti ter nepotrebne in nedorečene. Posebej so nasprotovali popolni prepovedi privezovanja psov in uvedbi inštituta kvalificiranega prijavitelja.
Poslanci koalicije so v predstavitvi stališč poslanskih skupin očitke glede novele zavrnili. Meira Hot je v imenu predlagateljev zakona znova zavrnila očitke, da novela predstavlja napad na kmete in degradacijo veterinarske stroke. »Še enkrat poudarjam, ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali.«
Ena izmed predlagateljic zakona, poslanka Levice Tatjana Greif, je opozorila, da se z neizvrševanjem zakona podaljšuje stanje mučenja in trpinčenja živali. Pri tem je poudarila, da s tem zakonom še ne bo dosežen cilj, temveč bo treba nasloviti še težave zaradi prenatrpanosti ter finančne in kadrovske podhranjenosti zavetišč.
Poslanec Svobode Tomaž Lah je poudaril, da Slovenija na področju zakonodaje za zaščito živali do zadnjih zakonskih sprememb leta 2021 ni naredila temeljnih premikov in je na tem področju zaostajala za naprednejšimi državami EU. Takratne spremembe pa se niso dotaknile nekaterih ključnih področij, ki jih zato naslavljajo v tem zakonu oziroma jih bodo morali nasloviti v prihodnjih zakonodajnih spremembah.
SDS: Zakon usmerjen proti podeželju
Poslanci iz vrst opozicije so znova napovedali, da novele ne bodo podprli. Tomaž Lisec iz SDS je spomnil na besede nekdanje kmetijske ministrice Irene Šinko, da so določene rešitve, ki jih predvideva novela, težko izvedljive. V tej stranki verjamejo, da bo zakon imel slabe posledice v praksi, in mu očitajo, da je usmerjen proti podeželju. Prepričani so namreč, da se kvalificirani prijavitelji ne bodo ukvarjali z zanemarjenjem živali v premajhnih garsonjerah, temveč bodo hodili zgolj po podeželju in nadzirali kmetije.
Da novelo zakona o zaščiti živali potrebujemo, se je strinjala poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi), vendar mora biti po njenem mnenju pripravljena na podlagi strokovnih in znanstvenih dejstev. Opozorila je tudi na 14 strani dolgo poročilo zakonodajno-pravne službe državnega zbora, v katerem je ta ocenila, da je zakon pomanjkljiv, da ne spoštuje načel pravne države, enakosti pred zakonom, varstva pravic posameznikov in varovanja zasebnosti lastnine.
Proti noveli zakona o KGZS opozicija in večina SD
Druga novela s kmetijskega področja, na katero je državni svet prav tako izglasoval veto, in bodo poslanci o njej jutri znova odločali, je novela zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS). Na današnji obravnavi v parlamentu so ji soglasno podporo napovedali poslanci Levice in Svobode, medtem ko ji večina poslancev SD in opozicija nasprotujeta. Nasprotovanje so ji danes ponovno izrekli tudi predstavniki kmetijskih interesnih organizacij.
Novelo so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda). V skladu s predlogom na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih KGZS (za svet, upravni odbor ter za položaje predsednika in podpredsednikov) ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci evropskega parlamenta, funkcionarji v evropski komisiji in evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.
Zakaj je problem le ena zbornica
Predlagatelji želijo z novelo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice. Kmetijsko-gozdarska zbornica je združenje, ki mora po njihovem prepričanju zagovarjati interese kmetic in kmetov, gozdarskega sektorja in ribičev.
V opozicijskih SDS in NSi so danes ponovno izrazili nasprotovanje noveli zakona. Poslanec SDS Jožef Jelen je pri tem spomnil na pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da predlog zakona ne pojasni, zakaj bo zakonska rešitev uveljavljena le za kmetijsko-gozdarsko zbornico.
Zakaj je prva na vrsti KGZS in kdaj bodo na vrsti druge zbornice, se sprašujejo tudi v NSi. Kot je pojasnila poslanka Vida Čadonič Špelič, gre za ustavno sporen zakon, s katerim koalicija korenito posega v volilno pravico ljudi.
Da je zakon ustavno sporen, se strinja tudi večina poslancev koalicijske SD. Poslanec Damijan Zrim je prav tako kritičen do dejstva, da se naslavlja zgolj ena zbornica, ne pa vseh. Del poslancev SD novelo sicer podpira in je prispeval podpise k predlogu novele.
KGZS je spolitizirana
Novelo zakona o KGZS pa bodo na ponovnem glasovanju podprli vsi poslanci Svobode. Poslanec Borut Sajovic, ki je tudi sam član KGZS, je izpostavil, da ima zbornica okoli 108.000 članov, na volitve za člane organov zbornice pa jih gre le 8,6 odstotka.
»Zakaj že? Zato, ker mladi kmetje, mladi prevzemniki kmetij, mladi gozdarji, čebelarji, eko kmetje vedo, da v borbi s strankami nimajo prav nobene možnosti, da bi prišli v svet organizacije,« je pojasnil.
Podporo zakonu so napovedali tudi v Levici, saj, kot je dejala poslanka Tatjana Greif, politika »vtika svoj nos povsod in tišči svoje prste tja, kamor ne sodi in kjer ni treba«.
