Vsak mobilnostni trend, ki naj bi bil uspešen, mora biti najprej varen. In če bi bila prometna varnost športna disciplina, bi bila skupinski ultramaraton, pravi Ana Cergolj Kebler. Kot vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav se ukvarja tudi s potenciali, kako čim dlje ohranjati posameznikove vozniške sposobnosti. Podatke pridobivajo s simulatorji novih mobilnosti, kjer mladi ugotovijo, da nimajo refleksov superjunakov.

Mobilnost je preplet različnih industrij, ki ustvarjajo nove poslovne modele za uporabo inovativnih uporabniških rešitev. Kako jim lahko učinkovito sledite in se pravočasno odzivate?

V resnici se pri mobilnosti človekove temeljne potrebe po varnosti ne spreminjajo tako hitro, kot se na primer spreminja avtomobilska industrija. Če ponazorim: za e-skiro, ki je trenutno simbol nove mobilnosti, imamo zelo podobna kritja kot za avtomobil, ki je z nami že več kot stoletje: odgovornost, kasko, asistenca, potem pa še nezgoda. Z razvojem informacijske tehnologije pa se dogaja intenziven razvoj predvsem pri vrednotenju tveganj. To pa je bistvo zavarovalništva, da tveganja vrednotimo in izravnavamo. Pri mobilnosti vedno vrednotimo kombinacijo tveganj človeka in vozila. Cilj je, da se čim bolj približamo t. i. primerni premiji – to pomeni, da se premija čim bolj prilagodi dejanskemu tveganju tega, kakšno vozilo ste izbrali in kako vozite. To so naši notranji izzivi.

Zunanji izziv pa je zagotovo inflacija, ki je povzročila visoko rast cen nadomestnih delov in storitev. V zadnjih petih letih so se nadomestni deli podražili za kar 50 odstotkov. Slovenija je v Evropi na tretjem mestu po najdražji košarici nadomestnih delov, imamo pa kar 46 odstotkov avtomobilov starejših od dvanajst let.

Močno se spreminja tudi dinamika naravnih in elementarnih nesreč: toče, poplave, viharji. Po naših izračunih, v katerih smo primerjali verjetnost toče v Sloveniji od leta 2009 do 2022, je bila verjetnost za točo leta 2009 bistveno manjša, kot je v zadnjem obdobju. To se seveda zelo odraža tudi na škodnih dogodkih.

Kako v zavarovalnici spodbujate večjo prometno varnost?

Zavarovalnice imamo res poglobljen vpogled v voznika in vožnjo. Ko vrednotimo tveganja, standardno pripravljamo pregled okoli 50 dejavnikov, od katerih se jih večina nanaša na vozilo. Prek telematične aplikacije Drajv lahko nagrajujemo voznike, ki se dokazujejo z varnejšim vozniškim slogom. Veliko izvemo tudi iz škod, ker vsaka govori zgodbo o tem, kaj se je zgodilo v kritični situaciji na cesti. Naš simulator vožnje Drajv je prepotoval že vso Slovenijo, skupaj z vozniki smo se prek njega ogromno naučili o našem vozniškem slogu, šibkih točkah, priložnostih.

Ko imaš tako poglobljen vpogled, ki ga vedno združimo še s splošno dostopnimi podatki o prometu, bi bilo neodgovorno tega znanja ne uporabiti. Pred približno desetimi leti smo si tako zadali cilj, da vse te podatke uporabimo za še boljše razumevanje voznikov. Na podlagi tega razvijamo usmerjene programe za pomoč voznikom, zastavljene tako, da lahko merimo njihove učinke. K temu potem povabimo naše zunanje partnerje. Delujemo na treh področjih: prvo je posameznik oziroma skupine udeležencev, saj je glede na podatke za 93 odstotkov nesreč odgovoren človek. Ko na primer pri starejših voznikih razumemo, kaj so vzroki njihovih vozniških vedenj, lahko ponudimo prave rešitve, kot so na primer priljubljene Osvežitvene vožnje za starejše, ki smo jih pripravili skupaj z inštruktorji AMZS.

Drugo področje delovanja so lokalne skupnosti, tretje pa učenje prek izkušenj. Za to imamo tudi prostor, razvojno predstavitveni center Skupine Triglav, Triglav Lab, kjer razvijamo nova orodja, ki drugače nagovarjajo voznika. Tu smo na primer z motoristi, ki so ena najbolj ranljivih skupin v prometu, s psihoterapevtko govorili o procesih v možganih, o adrenalinu in sprožilcih za tvegano vožnjo. Pri nagovarjanju mladih pa smo povabili njihove vzornike, gamerje, da jih izzovejo na simulatorju vožnje. In odziv je bil izjemen, kar pomeni, da nam je uspelo najti pravi stik.

Morda še en zanimiv uvid. Ugotovili smo, da se predstavniki mlajše in srednje generacije zelo težko poistovetimo z izzivi, s katerimi se srečujejo starejši vozniki. Ne vemo, kako je biti v njihovi koži. Potem smo na cesti težje empatični. Zato smo uporabili simulator staranja in tiste, ki so ga preizkusili, postarali fizično – vse njihove reflekse, vidno polje – in jih posedli v avto. Torej smo omogočili izkušnjo. Empatija je bila spontana reakcija oziroma posledica.

Kako (ne)varni smo slovenski vozniki?

Včasih se nam zdi, da se v prometu nič ne spremeni na bolje. A gre le za občutek, ki v praksi ne drži. Leta 2011 je na cestah umrlo 278 ljudi, lani pa le 85, kar je ogromen napredek. Sloveniji gre v primerjavi z EU bolje od povprečja. Zelo dobro nam gre pri zmanjševanju smrtnih žrtev med vozniki avtomobilov, manj pa, ko gre za ranljivejše skupine, kar veliko pove o (ne)enakovrednosti udeležencev v prometu. In tu nas zagotovo čaka še veliko dela.

Vozniki katerih znamk avtomobila so po vaših podatkih najbolj prehitri oziroma povzročitelji največ nesreč?

Reciva le, da najpogostejši stereotipi med znamko avtomobila in načinom vožnje kar držijo. To smo opazili tudi pri raziskovanju mikromobilnosti; na e-skiroju sem bolj drzen kot takrat, ko sem v vlogi pešca. Vendar je bistvo drugje – poiskati skupine in situacije, kjer je največ potenciala za izboljšave. Taka skupina so na primer starejši vozniki.

S Turnejo mobilnosti smo s simulatorjem vožnje prepotovali Slovenijo in ugotovili nekaj značilnosti, kot na primer, da dve tretjini Slovencev ne bi ponovno opravilo vozniškega izpita ali da se moški veliko bolj samozavestno samoocenjujejo kot ženske. Ko pa se ljudje upokojijo in v družini ostane samo še en avto, ga vozi praviloma moški, ženske pa nehajo voziti. Vendar to ni dobro, saj pri vožnji vaja ohranja mojstra; in ko bi morali voziti več, vozimo na žalost manj.

In prav za osvežitvene vožnje ste konec oktobra prejeli nagrado za odličnost na področju prometne varnosti v EU.

Drži. Nagrada evropske komisije za odličnost v prometni varnosti za osvežitvene vožnje po slovenskih krajih, ki so odgovor na stisko starejših v prometu, je rezultat dobrega dela združene ekipe Triglava in učiteljev ter inštruktorjev vožnje AMZS. Najpomembnejša nagrada pa je za nas odziv več kot tisoč voznikov, ki so sprejeli, da na desni sedež njihovega avtomobila prisede učitelj vožnje. Njihovo zaupanje zares cenimo. Tega dosežka ne bi bilo, če se ne bi med seboj povezovali. Če bi bila prometna varnost športna disciplina, bi bila gotovo skupinski ultramaraton – tečemo na dolge proge, skupaj. Država, nevladniki, gospodarstvo.

Pred kratkim je bila potrjena tudi resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2022–2030, v kateri so med štirimi nacionalnimi stebri tudi starejši v prometu. Podatek v resoluciji, ki je presenetil tudi mene, govori o obsegu izziva. V nacionalni resoluciji za obdobje od 2011 do 2022 je bil naš cilj, da na cestah ne umre več kot pet starejših voznikov na leto. Ampak lani jih je umrlo kar 14. In prav osvežitvene vožnje za starejše voznike v realnem okolju so eden od ukrepov, ki ga nova resolucija predlaga na nacionalni ravni.

Katere so najpogostejše napake in motilci pozornosti starejših voznikov?

V Sloveniji je 400.000 starejših voznikov in v 40, 50, tudi 60 letih, odkar so naredili izpit, se je vse spremenilo, od avtoceste pa do njih. In to so vozniki, ki najpogosteje umirajo v prometnih nesrečah tudi zato, ker jih sami povzročijo. Svojega znanja ne obnavljajo, ker ne vedo, da je ta možnost sploh na voljo, ali ne vedo, na koga se obrniti, in ker je to tudi strošek. Po naši raziskavi kar dvema tretjinama teh voznikov vožnja še predstavlja stres.

Na podlagi teh uvidov smo skupaj z AMZS zasnovali Osvežitvene vožnje za starejše, saj se tisti, ki vozijo pogosto, bolje znajdejo in vozijo bolj samozavestno. Pozitivno nas je presenetilo, da so letos, po treh sezonah osvežitvenih voženj, nekatere občine po našem zgledu začele financirati osvežitvene vožnje za svoje občane. In to je edina pot, ki je vzdržna.

O motilcih pozornosti pa smo se veliko pogovarjali tudi z nevrologi. S starostjo vsi motilci postanejo še bolj intenzivni. Kot je to opisal eden od voznikov: vožnja, ki je v mladosti intuitivno početje, postane v starosti kot šiht. Je delo, na katero se moraš pripraviti, terja energijo in si po njem utrujen. Ali kot je rekel drugi: ne morem poslušati žene, ki mi na sopotnikovem sedežu govori, kaj se dogaja, saj gledam samo cesto. Zato smo organizirali tudi prvo delavnico testiranja asistenčnih sistemov in avtomatskega menjalnika za starejše. To so odlični pripomočki, ki pomagajo dlje ohraniti samostojnost.

Sodelujete tudi v projektu Skupaj za prometno varnost, kjer se občine lahko prijavijo na razpis za sofinanciranje sistemov za dvig prometne varnosti v lokalnih okoljih. Kaj kažejo podatki iz postavljenih prikazovalnikov hitrosti?

Po že skoraj desetletnih izkušnjah se najbolje obnese menjava lokacij prikazovalnikov hitrosti. Vsako leto jih postavimo 12, tako da jih imamo po Sloveniji že več kot sto. Podatki kažejo, da imamo težave s conami 30, realen učinek prikazovalnika hitrosti pa je v povprečju sedem odstotkov manj prehitrih voznikov. Pri tem je pomembno še, da znižujemo delež zelo prehitrih voznikov, da so ti podatki v realnem času na voljo občinam in so obenem tudi orodje za dodatne dopolnilne ukrepe. Z Drajvom smo analizirali ceste pri šolah in vrtcih ter ugotovili, da so učinki boljši tam, kjer je zraven, ob postavljenem prikazovalniku hitrosti, še kakšen dodaten ukrep, kot na primer ležeči policaj.

Letos smo postavili tudi dva testna sistema za opozarjanje pred premajhno varnostno razdaljo, in sicer v Hrastju v Kranju ter v Žalcu. Analize so pokazale, da smo s tem za 50 odstotkov zmanjšali število voznikov s prekratko varnostno razdaljo.

Kako ste zadovoljni z digitalnimi različicami orodij za varnejšo vožnjo?

Slovenci smo v telematiki v svetovnem vrhu, saj se le tri države na svetu ponašajo z večjim odstotkom telematike. Kar 15 odstotkov strank v našem portfelju pri vožnji uporablja aplikacijo Drajv, kar je zelo pomembno, saj so dokazano bolj varni vozniki in imajo od 15 do 20 odstotkov manj škodnih dogodkov. Zato jim v zameno damo popust na zavarovalno premijo. Imamo zbrane anonimizirane podatke iz 1,4 milijarde prevoženih kilometrov, ki nas lahko veliko naučijo o priložnostih za izboljšave.

Kljub temu da gre za varnejše voznike, sta prekoračitev hitrosti in premik oziroma uporaba telefona dve najpogostejši napaki, ki ju zaznavamo. Na ekipo Drajv se ves čas obračajo raziskovalci, fakultete in različni strokovnjaki, ki razvijajo prometne rešitve, saj jim ti anonimizirani podatki služijo kot izjemni vhodni podatki za njihovo delo in raziskovanje.

Skupaj z zavodom Vozim ste septembra zagnali novo iniciativo za varno mikromobilnost, v okviru katere so na voljo tudi simulatorji vožnje z e-skirojem. Kaj so njeni glavni cilji?

Z iniciativo Ne bluzi, z glavo kruzi nagovarjamo predvsem mlade, ki najpogosteje rešujejo svoj mobilnostni problem z e-skirojem. Nastala je skupaj z mladimi in pod mentorstvom našega dolgoletnega partnerja zavoda Vozim, z ekonomsko fakulteto in srednješolci iz Celja. Po podatkih travmatologov je namreč najpogostejši poškodovanec, s katerim se srečajo, srednješolec, moškega spola, v dveh tretjinah primerov ne nosi čelade, nesreče pa se dogajajo večinoma poleti in v urbanem okolju.

Ko se zgodi nesreča, vsi iščemo neverjetne izgovore. Kampanja pa nas spodbuja k njihovi opustitvi. Naša vloga je tudi medgeneracijska, saj so mladi gonilo razvoja mikromobilnosti, se pa z njimi na istem prostoru znajdemo vsi. Gre večinoma za urbani, majhen prostor, ki ga ne urejajo prometni znaki in kjer se znajdemo ljudje različnih starosti na različnih prevoznih sredstvih, pri različnih hitrostih in tudi različnih spretnosti, zato se bo treba dogovoriti za sobivanje.

Sicer ste že konec maja predstavili prvi simulator e-skiroja. Kakšne so dosedanje izkušnje?

Simulator e-skiroja se je takoj približal mladim, ker je v virtualnem okolju, ki je mladim všeč. Kaj opažamo? Približno polovica voznikov je takih, ki pravočasno opazijo na primer pešca, ki je skočil prednje; polovica pa zamudi ta trenutek, kar je posebej nevarno pri previsoki hitrosti.

Izkušnja simulatorja je, da mladi ugotovijo, da nimajo refleksov superjunakov, saj jih nima nihče. Posebej ne, če je vozilo elektrificirano. Mlade predvsem preseneti lahkotnost, s katero dosežejo hitrost, pri kateri se je nemogoče pravočasno odzvati, ko pešec skoči na cesto. Simulator je tudi koristno orodje za starše pri odločitvah, ali kupiti e-skiro za darilo. Ta namreč ni igrača, ampak motorizirano vozilo, ki prinaša odgovornost in zaščitno opremo.

In kakšne novosti nas pri mobilnosti čakajo v prihodnje?

Ne glede na to, kako hitro se bo razvoj zgodil in v katero smer bo šel oziroma kaj nas bo poganjalo, je za nas res pomembno, da ohranimo pogled skozi prizmo varnosti. Triglav se drži svojega poslanstva in to je varnost oziroma ustvarjanje varnejše prihodnosti. Tudi ko govorimo o trajnostnem prehodu mobilnosti, ne gre samo za zeleni prehod, saj mora biti vsak trend, ki naj bi bil uspešen, najprej tudi varen.

Kljub vsem podatkom in tehnologiji je bistvo, da se približamo posamezniku v vseh oblikah njegove mobilnosti. Zdaj že vemo, da bo multimodalna in raznolika, a pravi navdih še vedno pride od človeka, pogovora ali iz opazovanja prometa. S podatki navdih preverimo, evalviramo, merimo, sistematiziramo in usmerimo. Podatki morajo biti v službi človeka!