Najnižja brezposelnost v samostojni Sloveniji

Konec septembra letos je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 52.043 brezposelnih oseb.
Fotografija: Jeseni se na zavodu običajno prijavi več delavcev iz gradbeništva. Foto Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Jeseni se na zavodu običajno prijavi več delavcev iz gradbeništva. Foto Leon Vidic/Delo

Število brezposelnih se še naprej zmanjšuje. Konec septembra letos je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 52.043 brezposelnih oseb, kar je 3,5 odstotka manj kot avgusta in za dobro petino kot v enakem času lanu. Kot ugotavljajo na zavodu je to najnižja brezposelnost v samostojni Sloveniji. A napovedi niso tako obetavne, saj se utegne brezposelnih zardi prihoda mladih na trg dela, sezonskih delavcev in morebitnega krčenja proizvodnje zaradi energetske krize povečati.

Zavod ugotavlja, da se število brezposelnih zmanjšalo vseh pomembnejših kategorijah, najbolj v skupini od 30. do 39. leta, tako da je je število prijavljenih na ravni oktobra 1990.

Po besedah direktorja zavoda Mitje Bobnarja pa izrazito zmanjševanje brezposelnih povzroča večje spremembe v strukturi iskalcev zaposlitve. To pomeni, da se povečuje razkorak med ponudbo kadrov in povpraševanjem po njih. Konec septembra je bilo tako med prijavljenimi iskalci zaposlitve polovica žensk, 40 odstotkov starejših od 50 let in dobra polovica dolgotrajno brezposelnih. Največ brezposelnih je nižje izobraženih, najmanj tistih s tericarno izobrazbo.

Manj svetle napovedi

Bobnar napoveduje, da napovedi za prihodnje meseci niso tako svetle, saj bodo na trg iskalcev dela kot že običajno prišli mladi, ki so zaključili šolanja, delavci iz gradbeništva, možen pa je tudi priliv zaradi zapiranja dejavnosti zaradi visoke cene energentov. Konec leta naj bi tako število brezposelnih poskočilo na 60.000. Bobnar ugotavlja, da bi ukrep subvencioniranja čakanja na delo lahko prispeval k manjšemu obsegu morebitnih odpuščanj, kar se je kot pozitivno izkazalo že v času epidemije.

Ker slovenski delodajalci kadrovsko vrzel vse bolj rešujejo tudi z iskanjem ustreznih profilov v tujini, na zavodu opažajo tudi rekorden porast vlog za zaposlitev tujcev. Na zavodu pričakujejo, da bomo letos uvozili 63.000 delavcev iz tujine; v prvih devetih mesecih so izdali 35.711 dovoljen, do konca leta naj bi jih 55.000. Delež tujih delavcev v državi je julija že presegel 13 odstotkov, kar je dvakrat več kot pred desetimi leti. Bobnar je povedal, da so na zavodu roke za reševanje vlog še skrajšali, in sicer na 14 dni za enotno dovoljenje in 21 za delovno.

Zaposlovanje mladih

Dobra novica pa je, da se med prijavljenimi na zavodu zmanjšuje število mladih: konec septembra jih je bilo 9249, kar skoraj petino manj kot leto prej. Na zavodu ugotavljajo, da je delež neizobraženih med mladimi še vedno velik in da so tudi manj zainteresirani za dolgotrajna delovna razmerja. Tudi med mladimi se najhitreje se zaposlijo iskalci z visokošolsko izobrazbo. Zavod zaposlovanje mladih spodbuja s programi za pridobitev znanj in pa s subvencioniranjem zaposlitev. Eden od ukrepov je tudi program Hitrejši vstop mladih na trg dela.

Komentarji: