Na kaj moramo paziti pri nabiranju gob?

Odgovarja Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.
Fotografija: Gobarsko društvo Lisička Maribor se je lani z več kot 170 vrstami gob predstavilo na razstavi v Laafeldu v Avstriji. FOTO: Oste Bakal/Delo
Odpri galerijo
Gobarsko društvo Lisička Maribor se je lani z več kot 170 vrstami gob predstavilo na razstavi v Laafeldu v Avstriji. FOTO: Oste Bakal/Delo

Kakšna je letos sezona gob?


Na gobe vpliva vreme, saj nas že stari slovenski pregovor pouči, da »raste kot goba po dežju«. Ker je bilo na nekaterih koncih Slovenije letos daljše sušno obdobje, se to pozna tudi pri rasti gob. V gobarskih/mikoloških društvih, kar 21 jih združuje Mikološka zveza Slovenije, ugotavljamo, da so pri gobah sicer značilna velika letna nihanja njihovega pojavljanja, ki jih nihče ne zna zanesljivo napovedovati. Zato bi špekulirali, če bi želeli napovedati sezono. Pojav gob je povezan z vremenskimi razmerami, predvsem z vlago in temperaturo, vendar samo ustrezne vremenske razmere niso dovolj za dobro letino. Te se pojavijo približno na pet do sedem let, izjemne gobje letine so redek pojav, mogoče se zgodijo na 12 do 15 let ali več.


Katere gobe so značilne za posamezen letni čas?


Pri nas traja sezona gob od zgod­nje pomladi do pozne jeseni, večina pa uspeva septembra in oktobra. Obdobje intenzivne rasti lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov. Vidimo, da gobe torej rastejo dokaj hitro, zato dejansko lovimo trenutke v njihovem razvojnem ciklu. Sezono rasti gob začne marčna polževka, po domače marčnica ali tudi podmahovka (Hygrophorus marzuolus) V aprilu se pojavijo smrčki, po domače mavrahi (Morchella spp.) Poleti se najprej pojavijo navadne lisičke (Cantharellus cibarius), poletni gobani (Boletus reticulatus) in različne vrste golobic (Russula spp.). Lisičk in jurčkov verjetno ni treba posebej opisovati, ker jih večina ljubiteljskih gobarjev dobro pozna. Sledi obdobje poletnega mirovanja, predvsem zaradi vročine in suše. V tem času ni pričakovati dobre bere gob. Obdobje jesenske rasti sledi po pojavu izdatnejših padavin in ohladitev, ko gobe začnejo rasti optimalno. Poznojesenska rast sledi po odpadanju listja in pojavu zmrzali, vse do zimskega mirovanja, ko rast gob v glavnem preneha. Le redke vrste gob rastejo tudi pozimi.

Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, ima v Mikološki zvezi Slovenije strokovni naziv ljubiteljske mikologije, determinator mentor. FOTO: osebni arhiv
Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, ima v Mikološki zvezi Slovenije strokovni naziv ljubiteljske mikologije, determinator mentor. FOTO: osebni arhiv


V vsakem letnem času sicer rastejo določene vrste. Za pomlad so najbolj značilne škrlatna čašica, marčna polževka, užitni mavrah, žvepleni lepoluknjičar. Poleti rastejo navadna lisička, poletni goban, zelenkasta golobica, modrikasta golobica, orjaški dežnik, travniški kukmak. Jeseni sledijo jesenski goban, lijasta trobenta, črna trobenta, užitna golobica, zimska kolobarnica, sočna mlečnica, užitna sirovka. Zima je čas zimske panjevke, bukovega ostrigarja, bezgove uhljevke.


Kaj svetujete gobarjem, na kaj naj pazijo pri nabiranju?


Gobarjenje po zakonodajnih okvirih spada med rekreacijo v gozdu, kar je opredeljeno v različnih zakonih, kjer nas zakonodajalec pouči o tem, kaj vse je dovoljeno. Že v Ustavi RS je opredeljeno, da se lastnina, v primeru gobarjenja je to gozd, uživa tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (67. člen). Gobarjenje spada med socialno funkcijo. Vsakdo pa ima tudi pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen).

Priporočljivo je, da vsak ljubiteljski gobar pozna osnovno zakonodajo, povezano z gobami. Najprej, kako se pravilno parkira vozilo v naravnem okolju (28. b člen zakona o ohranjanju narave). Nadalje mora vedeti, da je količina gob, ki jih lahko nabere, omejena na dva kilograma po osebi na dan (uredba o varstvu samoniklih gliv). Nabiramo le odrasle gobe, saj so te že odvrgle trose in poskrbele za nadaljevanje vrste. Nabiranje nedoraslih gob povzroča največ škode. To sicer prepoveduje tudi zakonodajalec v uredbi o varstvu samoniklih gliv. V praksi to pomeni, da ne smemo pobirati tistih mladih gob, ki so tako vabljive za vlaganje. Dobro se je tudi poučiti, katere so zavarovane vrste v Sloveniji (uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv), saj nas tudi zaradi tega lahko doleti kazen, ne le za preveliko količino ali napačno parkiranje v naravnem okolju.

Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki bi lahko poškodovale rastišče ali podgobje. Nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje trosov, in ne v plastičnih vrečkah. Gob, ki jih ne poznamo, in tudi takšnih, ki jih prepoznamo kot strupene, ne smemo nikoli brcati ali jih pohoditi! Vsaka goba služi za hrano celi vrsti živali. Mnoge, tudi strupene, so poleg tega zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane prek koreninskega sistema.

Zato je vsakršno uničevanje gob iz vidika varovanja narave nedopustno. Ne glede na svojo strupenost pa so tudi strupene gobe čudovita bitja in okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce. Treba je tudi vedeti, da gozd ni prostor za odmetavanje odpadkov. Za gobarjenje se je treba primerno obleči, in sicer v lahka, zračna oblačila, po možnosti svetla, najbolje trenirke, da opazimo klope, ki so povzročitelji nevarnih bolezni.


Kako ločiti užitne od neužitnih?


Nabiramo samo gobe, ki smo jih zanesljivo prepoznali kot užitne. Če pa želimo odnesti domov tudi nam neznane in torej morebiti strupene, da bi jih lahko natančneje raziskali in spoznali, jih moramo položiti v ločeno posodo, ne skupaj z užitnimi. Pomotoma se namreč lahko zgodi usodna zamenjava. Nikoli ne nabiramo prestarih gob. Stara goba lahko začne, še preden smo jo prinesli domov, razpadati in učinkuje kot pokvarjeno meso. Mogoče je, da se pri starih gobanih na cevkah pojavi plesen. Tako se lahko pripeti, da smo domov prinesli sicer užitno gobo, ki pa jo je okužila strupena plesen. Zato vse ljubitelje gobarjenja pozivam, da se vključijo v katero od gobarskih društev v Sloveniji. Pravzaprav je to edini način, da se naučite zanesljivo prepoznati različne vrste gob in zmanjšate tveganje za zastrupitev z gobami.

Prepričan sem, da je širjenje znanja o gobah potrebno, saj še zmeraj prevečkrat beremo o zastrupitvah z gobami. Društva to počnemo predvsem na razstavah gob, kjer si obiskovalci lahko v živo ogledajo užitne in strupene vrste.

Karikatura: Marko Kočevar
Karikatura: Marko Kočevar

 

Kakšen je pravilen način nabiranja gob?


Slovenci smo nedvomno eden od največjih gobarskih narodov v Evropi, saj je pri nas to pravi nacionalni šport. Kakor hitro se pojavijo gobe, bodisi na tržnici bodisi v časopisju, se v gozdovih začnejo nabirati gobarski navdušenci.

V gobarskih društvih učimo, da morajo gobarji gobe pobirati na tak način, da so vidni vsi njihovi deli. Le tako ostanejo razvidne morfološke značilnosti, po katerih je mogoče določiti vrsto. V praksi to pomeni, da nabiramo odrasle gobe in da jih ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacijo o tem, kar je pod dniščem beta. Pri mušnicah je denimo taka napaka lahko usodna. Zato gobo previdno izruvamo iz tal, potem pa jo na rastišču na grobo očistimo in damo v zračno košaro. Mesto, kjer smo jo izruvali, zakrijemo s prstjo in listjem, da se podgobje ne izsuši. Seveda nabiramo le odrasle vrste gob, ki imajo značilne znake za določeno vrsto oziroma rod (morfološke znake).


Katere so najboljše jedi iz gob, ki jih lahko pripravi vsak?


Najbolje je, če gobe pripravimo sveže, na primer v juhi, rižoti, na žaru ali pa jih malce podušimo same, z zelenjavo ali morda kosom mesa. Za shranjevanje priporočam zamrzovanje, bodisi svežih gob – ki jih morate porabiti najpozneje v treh mesecih, vendar je treba vedeti, da vseh vrst ne zamrzujemo svežih, ker lahko grenijo –, bodisi toplot­no obdelanih, ki jih je treba porabiti do naslednje gobarske sezone. Lahko jih tudi vlagamo v slanico, kis ali olje. Gobe je priporočljivo mešati, njihovi okusi se tako dopolnjujejo. Njihova glavna kulinarična vrednost je namreč prav v odličnem okusu. Jedi z gobami ne shranjujemo niti ne pogrevamo. Oboje je lahko za zdravje škodljivo.



Gobe so čudovito darilo narave, pravi praznični nakit narave. So tudi pomemben dejavnik v zdravi prehrani, saj vsebujejo malo maščob, večina teh je esencialnih maščobnih kislin, beljakovine, vitamine in minerale, poleg tega pa so še nizkokalorične. Sto gramov gob vsebuje od 25 do 50 kilokalorij.
 

Če pride do zastrupitve, kako ukrepati?


V Sloveniji raste približno 15.000 vrst gob, od katerih je približno 30 vrst smrtno strupenih. Žal so nekatere užitne in neužitne vrste strupenim precej podobne. Zaradi tega se zmeraj znova dogajajo zamenjave, ki so včasih za človeka usodne. Če ste v dvomih, ali je neka vrsta gobe užitna ali ne, jo raje pustite na rastišču! Simptomi zastrupitve se lahko glede na vrsto gob, ki smo jih jedli, pojavijo v nekaj minutah ali šele po nekaj urah. Prvi znaki so pogosto slabost, znojenje, zaspanost, motnje ravnotežja, boleče grlo, bruhanje, driska, zvišana telesna temperatura. Če obstaja sum zastrupitve, takoj pokličite dežurnega zdravnika ali center za zastrupitve na telefonsko številko 01 522 52 83. Prejeli boste nekaj začetnih informacij o tem, ali vaši simptomi kažejo na zastrupitev z gobami.

V primeru zastrupitve z gobami ne vozite motornega vozila! Mnoge zastrupitve z gobami lahko namreč povzročijo nezavest. V sili izzovite bruhanje (mehansko draženje grla s prsti ali pitje mlačne slane vode). Pri zastrupitvah z gobami ne uporabljajte mleka, alkohola ali ricinusovega olja. Uporabite živalsko oglje. Pri zastrupitvi z gobami hranite ostanek jedi, bruhanja ali blata, saj strokovnjaki na podlagi tega lahko sklepajo o sindromu zastrupitve in pripravijo primerno terapijo zdravljenja.

 

Preberite še:

Komentarji: