Nagrajenka za mir med podelitvijo v zaporu
Včeraj, ob obletnici smrti inženirja in izumitelja Alfreda Nobela, so v Oslu in Stockholmu nagrajencem podelili Nobelove nagrade. Priznanje, medaljo in ček v vrednosti skoraj milijon evrov so nagrajenci za medicino, kemijo, fiziko, literaturo in ekonomijo prejeli v švedski prestolnici, največ zanimanja javnosti pa je požela podelitev nagrade za mir na Norveškem. Letošnja nagrajenka Narges Mohamadi se podelitve namreč ni mogla udeležiti, saj je zaprta v iranskem zaporu, kjer je dan pred podelitvijo začela gladovno stavkati.
Enainpetdesetletnica je že leta ena od vidnejših aktivistk na področju človekovih pravic v Iranu. Pred petimi leti je prejela nagrado Saharova, leta 2009 pa nagrado Alexandra Langerja. Je podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic, ki ga vodi Širin Ebadi, iranska borka za človekove pravice in Nobelova nagrajenka za mir leta 2003. Narges Mohamadi je norveški Nobelov odbor podelil nagrado »za njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse«.
Nagrado prevzela otroka
Narges Mohamadi so iranske oblasti prvič zaprle že leta 1998, od leta 2010 pa je skoraj neprekinjeno za zapahi. Aretirali so jo že trinajstkrat, petkrat jo je obsodilo sodišče, skupaj na kar 31 let zapora. Nazadnje so jo zaprli leta 2021 zaradi njenega boja proti obveznemu nošenju hidžaba za ženske in proti smrtni kazni v Iranu. Zaradi »širjenja propagande« je bila obsojena na desetletno zaporno kazen.
Namesto zaprte mame, ki je nista videla že leta, sta nagrado v Oslu prevzela njena otroka, 17-letna dvojčka Kiana in Ali Rahmani, ki z očetom, prav tako iranskim političnim aktivistom, prebivata v izgnanstvu v Parizu. Najstnika sta na podelitvi prebrala govor, ki ga je Narges Mohamadi za to priložnost napisala v zaporu. V njem je pohvalila mlade Irance, ki so, kot je dejala, po smrti Mahse Amini »ulice in javne prostore spremenili v kraj vsesplošnega državljanskega upora«.
Nagrajenka je izrazila upanje, da bo Nobelova nagrada pomagala okrepiti aktivistično gibanje v Iranu, in poudarila, da sta »odpor in nenasilje naši najboljši strategiji«. Zagotovila je, da je v Iranu »odpor živ in boj ne slabi«, ter verski režim v Iranu označila za »tiranskega in protiženskega«.
Prazni stol
Na slovesni ceremoniji, ki se je je udeležila norveška kraljeva družina, je na odru stal prazen stol, ki je opozarjal na odsotnost nagrajenke. V iranskem zaporu je Narges Mohamadi dan pred podelitvijo nagrad ponovno začela gladovno stavkati.
Medtem ko so v Oslu nagrado za mir podelili v odsotnosti, sta v Stockholmu Nobelovo nagrado za medicino prejela madžarska znanstvenica Katalin Karikó in ameriški znanstvenik Drew Weissman za njun prispevek k razvoju cepiv mRNK. Nagrade za fiziko so tokrat zaradi njihovih raziskav elektronov v snovi podelili Francozu Pierru Agostiniju, Madžaru Ferencu Krauszu in francosko-švedski znanstvenici Anne L'Huillier.
Nagrado s področja kemije je švedska akademija podelila Moungiju Bawendiju, Louisu Brusu in Alekseju Jekimovu, ki v ZDA raziskujejo kvantne pike, nagrado za literaturo pa je zaradi svojih »inovativnih iger in proze, ki daje glas neizrekljivemu«, letos prejel norveški pisatelj Jon Fosse.
