Jens Stoltenberg: Rusija bo skušala zavzeti Donbas
Glavni poudarki:
- Joe Biden je ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za »vojnega zločinca« in dejal, da bo pozvan k sojenju za vojne zločine.
- Zelenski je dejal, da se bodo ruski vojni zločinci soočili s pravico.
- Peking poziva k pogovorom za konec vojne.
- Pogajanja med ukrajinsko in rusko stranjo se danes nadaljujejo prek videopovezave.
- V evropskem parlamentu pozivi k zaščiti otrok na begu pred vojno v Ukrajini.
18.55 Moldaviji pomoč zaradi begunske krize
Na donatorski konferenci v Berlinu so danes zbrali skupno 659,5 milijona evrov neposredne finančne pomoči za Moldavijo, eno najrevnejših evropskih držav, ki se spopada z velikim pritokom ukrajinskih beguncev. Predstavili so tudi posebno podporno platformo za pomoč tej državi na številnih ravneh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
18.10 Jens Stoltenberg: Rusija bo skušala zavzeti Donbas
Rusija bo skušala v prihodnjih tednih v Ukrajini zavzeti celoten Donbas, je pred dvodnevnim zasedanjem zunanjih ministrov zveze Nato, ki se bo začelo v sredo v Bruslju, danes dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Moskva se sicer po njegovih besedah ne odpoveduje svojim ciljem v Ukrajini. Pojasnil je, da prihaja do velikih premikov ruskih sil stran od Kijeva in da se posvečajo vzhodu Ukrajine, potem ko so bile drugod neuspešne.
»V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima,« je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci v Bruslju.
17.55 Zelenski v Varnostnem svetu ZN pozval k izključitvi Rusije
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem prvem nastopu v Varnostnem svetu ZN od začetka ruske agresije na Ukrajino pozval k celoviti reformi sistema globalne varnosti in odnosov med državami, da se zločin, kakršnega Rusija izvaja nad Ukrajino, ne bo ponovil. ZN je postavil pred izbiro - izključitev Rusije ali razpustitev.
Celotne Združene narode je Zelenski pozval, naj se odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno razpustijo.
17.20 Rusija bo skrbno nadzorovala izvoz hrane v neprijateljske države
Rusija bo po napovedih predsednika Vladimirja Putina skrbno nadzorovala izvoz hrane v neprijateljske države. Zagotovil je, da ruska proizvodnja sicer v celoti pokriva domače potrebe. Obsodil je tudi zahodne sankcije proti energetskemu gigantu Gazpromu in posvaril pred povračilnimi ukrepi.
»V luči globalnega pomanjkanja hrane bomo morali biti letos preudarni pri izvozu naših zalog v tujino in skrbno spremljati izvoz v države, ki so očitno neprijateljske,« je na srečanju na temo kmetijstva v Moskvi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin.
Ruski napad na Ukrajino močno vpliva na globalne kmetijske trge in povečuje negotovost pri žitih in oljnicah, ugotavlja Evropska komisija v poročilu o kratkoročnih obetih za kmetijske trge v EU. Unija je v veliki meri prehransko samozadostna in enotni trg bo pretrese po pričakovanjih ublažil. A ostajajo skrbi glede cenovne dostopnosti hrane.
Prav tako je Putin danes obsodil sankcije proti ruskemu energetskemu gigantu Gazpromu in posvaril pred povračilnimi ukrepi. Nemška vlada se je namreč v ponedeljek zvečer odločila, da bo država začasno prevzela skrbništvo nad Gazpromovo nemško podružnico Gazprom Germania.
15.30 EU bo sprejela embargo na ruski premog
Evropska komisija je pripravila nov, peti sveženj sankcij proti Rusiji. V njem je predvidena prepoved uvoza premoga, vrednega štiri milijarde evrov na leto. Štiri banke, ki skupaj predstavljajo 23 odstotkov ruskega trga, bodo popolnoma odrezane od evropskega trga. Ruske ladje ne bodo več imele dostopa do pristanišč. Izjema bo veljala za tovor, kot so živila, humanitarna pomoč in energija. Predlagajo tudi prepoved za cestne prevoznike. Predvidena je tudi prepoved izvoza v Rusijo na področjih, na katerih je ranljiva, denimo pri kvantnih računalnikih in polprevodnikih. Prav tako bo prepovedan uvoz številnih proizvodov, od lesa in cementa do morske hrane in žganih pijač. Prepovedano bo tudi sodelovanje ruskih podjetij pri javnih naročilih v EU. Predlagane ukrepe morajo sicer potrditi še države članice. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je še pojasnila, da se ukvarjajo s pripravo dodatnih sankcij, vključno z embargom na nafto. P. Ž.
15.25 Di Maio tarča groženj s smrtjo zaradi sankcij proti Rusiji
V Italiji so sprožili preiskavo o grožnjah s smrtjo zunanjemu ministru Luigiju Di Maiu. Teh naj bi bil 35-letni politik deležen, ker je od izbruha vojne v Ukrajini večkrat jasno kritiziral rusko agresijo in podprl sankcije Zahoda proti Rusiji.
Italijanske oblasti poskušajo ugotoviti identitete oseb, ki stojijo za grožnjami. Šlo naj bi sicer za privržence ruskega predsednika Vladimirja Putina. To je razvidno iz vsebine sporočil, v katerih nagovarjajo Putina, naj pošlje nekoga, ki bo ministra ubil, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
14.50 EU v dveh dneh izgnala 120 ruskih diplomatov
Po domnevnem ruskem poboju civilistov v ukrajinskem mestu Buča so države članice EU v dveh dneh izgnale skupno že 120 ruskih diplomatov. Ruski namestnik ministra za zunanje zadeve Aleksander Gruško je napovedal, da bo Rusija odgovorila s povračilnimi ukrepi.
Ruske diplomate so že izgnale Italija, Danska, Švedska, Francija, Nemčija, Litva, Latvija in Estonija, poroča Guardian. Od začetka ruske invazije v Ukrajino so države članice EU skupno izgnale že 230 ruskih diplomatov.
14.30 Francija sprožila preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini
Francosko pravosodje je danes začelo preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Trije postopki, ki jih je sprožilo sodišče, se nanašajo na domnevne vojne zločine nad francoskimi državljani tekom ruske invazije nad Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Pariško protiteroristično tožilstvo, ki vodi preiskave, je sporočilo, da so omenjeni incidenti med drugim vključevali psihološke napade, namerne napade na civiliste in zaplembo premoženja. Incidenti, ki jih bo sodišče preiskovalo, naj bi se zgodili v mestu Mariupolj na jugu države, v Gostomelju pri Kijevu in v Černigovu na severu Ukrajine.
Tožilstvo je sicer že 16. marca začelo preiskavo suma vojnega zločina zaradi smrti francosko-irskega snemalca televizije Fox News Pierra Zakrzewskega, ki je bil med poročanjem o vojni ustreljen v bližini Kijeva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V skladu s francosko zakonodajo lahko francoski tožilci sprožijo postopke v zvezi z vojnimi zločini, storjenimi v tujini, če so žrtve francoski državljani.
13.43 Kremelj pravi, da je Bidnova izjava o vojnih zločinih o Putinu nesprejemljiva
Kremelj je dejal, da so včerajšnje pripombe ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki poziva k sojenju Vladimirju Putinu za vojne zločine, nesprejemljive in nedostojne ameriškega voditelja, poroča Guardian. Biden se je odzval na grozljive slike, ki so jih predvajali po vsem svetu, potem ko so konec tedna v mestu Buča blizu Kijeva odkrili množično grobišče in trupla v civilnih oblačilih, nekatere z zvezanimi rokami. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes v pogovoru z novinarji dejal, da so obtožbe, da so ruske sile zagrešile vojne zločine z usmrtitvijo civilistov v Buči, »pošastna ponaredba«, katere cilj je očrniti rusko vojsko: »To je preprosto dobro režirana, a tragična predstava«. Dejal je, da »mednarodno skupnost še enkrat pozivamo: oddaljite se od takšnih čustvenih zaznav in razmišljajte s svojo glavo«.
12.34 V Evropskem parlamentu pozivi k zaščiti otrok na begu pred vojno v Ukrajini
Iz Ukrajine je doslej v EU pribežalo najmanj dva milijona otrok, mnogi med njimi brez spremstva, in prednostna naloga EU je, da poskrbi zanje, sta danes v evropskem parlamentu poudarili podpredsednica evropske komisija Dubravka Šuica in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Pomen ustrezne zaščite so izpostavljali tudi poslanci. Kot je poudarila Šuica, so danes v Ukrajini otrokom kratene osnovne pravice, vključno s pravico do življenja. Po besedah Johanssonove je bilo doslej v ruski agresiji na Ukrajino ubitih 158 otrok, še veliko več je bilo ranjenih. Navedla je primer dveh otrok, ki sta bila ubita med poskusom bega iz Buče. Dogajanje v tem mestu, kjer so ruske sile domnevno izvedle množične poboje, je izpostavila tudi Šuica. »Te grozljive podobe ne smejo in ne bodo ostale brez odgovora, storilci teh zločinov ne smejo ostati nekaznovani,« je dejala.
Znotraj Ukrajine sta sicer po njenih besedah nujni vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo najranljivejših in dostava pomoči, ob prihodu iz države pa sta zanje ključni vsa potrebna zaščita in podpora. Obe govornici sta pri tem opozorili na visoko tveganje za zlorabe in izkoriščanje, ki so mu pri begu izpostavljeni zlasti mladoletni brez spremstva. Potem ko so ubežali pred eno nevarnostjo, namreč nanje preži druga, to je nevarnost trgovine z ljudmi. Evropski poslanci so v razpravi izpostavljali trpljenje ljudi v Ukrajini pa tudi zadnje dogodke v Buči in pozivali h kaznovanju odgovornih. Prav tako so poudarjali pomen zaščite otrok, ustrezno registracijo vseh beguncev in obenem nujnost dostopa do izobraževanja za mlade. Milan Zver (EPP/SDS) je poudaril pomembno vlogo, ki jo lahko pri tem odigra program Erasmus.
12.15 Kličko pozval evropske politike k prekinitvi komercialnih vezi z Moskvo
Župan Kijeva Vitalij Kličko je evropske politike prosil, naj prekinejo vse komercialne vezi z Moskvo, češ da so vsa plačila, ki so jih države dale Rusiji ali prejele od nje, »krvav denar« in napajajo njeno vojsko, poroča Reuters. »Vsak evro, vsak cent, ki ga prejmete iz Rusije ali ga pošljete v Rusijo, ima kri, to je krvav denar in kri tega denarja je ukrajinska kri, kri ukrajinskih ljudi,« je Kličko prek videopovezave dejal na konferenci v Ženevi. V istem govoru je opisal »genocid nad Ukrajinci« po obisku kijevskih mest, kot je Buča. Opisal je pretresljive prizore mrtvih civilistov in podal trditve, ki sicer niso bile neodvisno preverjene, da je bilo v Ukrajini ubitih skoraj 20.000 ruskih vojakov in da ga je župan Mariupolja obvestil, da je bilo v tem mestu ubitih 5000 civilistov.
11.45 Nemčija zaprla rusko spletno tržnico Hydra
Nemčija je danes onemogočila delovanje največje svetovne nezakonite spletne tržnice na temnem spletu Hydra in zasegla bitcoine v vrednosti 23 milijonov evrov, je sporočila nemška zvezna policija BKA. Preiskave ruske nezakonite tržnice so se začele avgusta 2021, v njih so sodelovali tudi ameriški organi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Spletna tržnica Hydra, ustanovljena leta 2015, je delovala na rusko govorečih trgih, na njej so se prodajali mamila, ukradeni podatki o kreditnih karticah, ponarejene valute in ponarejeni osebni dokumenti. Po podatkih BKA je imela tržnica približno 17 milijonov strank in več kot 19.000 prodajalcev.
11.30 Izgon ruskih diplomatov tudi iz Italije in Danske
Italija bo izgnala 30 ruskih diplomatov, je danes oznanil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Danski zunanji minister Jeppe Kofo pa je sporočil, da bodo zaradi vohunjenja izgnali 15 ruskih »obveščevalcev«, ki so registrirani kot diplomati. Podobne poteze je v zadnjih dneh potegnilo več evropskih držav. Italija bo izgnala 30 ruskih diplomatov »zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti«, je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa danes sporočil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.
»Ta odločitev, sprejeta v soglasju z drugimi evropskimi in atlantskimi partnerji, je bila nujna zaradi razlogov, povezanih z našo nacionalno varnostjo v okviru trenutnih kriznih razmer, ki so posledica neupravičenega napada Ruske federacije na Ukrajino,« je dodal Di Maio. Danska pa bo zaradi vohunjenja izgnala 15 ruskih diplomatov. Kot je povedal danski zunanji minister, so ugotovili, da je 15 obveščevalcev na danskih tleh izvajalo vohunske dejavnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tri ruske diplomate je danes izgnala tudi Švedska.
11.06 Pogajanja med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo
Pogajanja med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo, je danes povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Dodal je, da pogajanja zdaj tečejo prek videopovezave, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na ruske medije. A dokler ni dogovora o skupnem dokumentu, je prezgodaj govoriti o srečanjih na višji ravni, je dodal. Pogajanja med Kijevom in Moskvo se tako nadaljujejo kljub domnevnim ruskim pokolom civilistov v okolici Kijeva. Ukrajinske oblasti poročajo o več kot 400 žrtvah, medtem ko ruska stran odgovornost za poboje na območjih, ki so bila pod njihovim nadzorom, zanika.
Kot je dejal Rudenko, za zdaj ni načrtovano novo srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe. Ministra sta se sicer srečala 10. marca v Turčiji. Dejal je še, da je za zdaj tudi prezgodaj govoriti o tem, katere države bi jamčile za varnost nevtralne Ukrajine. Kot je pojasnil, se seznam držav sestavlja, na njem jih je več, med njimi so nekatere že potrdile, da želijo jamčiti za varnost Ukrajine, več pa jih o ponudbi še razmišlja. Nevtralnost Ukrajine je ena od poglavitnih tem pogajanj med Kijevom in Moskvo.
10.26 Ekipa Rdečega križa izpuščena
Ekipo Mednarodnega komiteja Rdečega križa so izpustili, potem ko so jo ustavili, medtem ko je poskušala priti do Mariupolja na jugu Ukrajine, in jih zadržali v bližnjem Mangušu, je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Vereščukova. »Po pogajanjih so jih ponoči izpustili in poslali v Zaporožje,« njene besede citira Reuters. Zaporožje je približno 200 kilometrov oddaljeno od Mariupolja na jugu države.
10.20 V Ukrajini bodo danes odprli sedem humanitarnih koridorjev
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da bodo danes poskušali odpreti sedem humanitarnih koridorjev. Poti bodo potekale v regijah Lugansk, Zaporožje in Doneck, ki so vse na vzhodu države, kot navaja Guardian.
10.10 Zelenski: Mogoče srečanja med mano in Putinom sploh ne bo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ukrajinski televiziji v nagovoru ljudstvu dejal, da je mogoče, da srečanja z njim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne bo. Glede pogajanj je dejal, da ni vprašanje, ali ta pogajanja bodo, ampak koliko močni bodo za pogajalsko mizo. Dejal je tudi, da bo Ukrajina iskala vojne zločince, z njimi pa se bodo ukvarjali tožilci v drugih državah.
09.00 Enote usmerjene na vzhod, nove napade pričakujejo tudi v Harkovu in Mariupolju
Ruska vojska se pripravlja na obsežno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, ukrajinsko obrambno ministrstvo pa pričakuje tudi nove napade na oblegano mesto Harkov, poročajo tuje tiskovne agencije. Visoki predstavnik Pentagona, ki je želel ostati neimenovan, je po navedbah AFP in britanskega BBC dejal, da je ruska vojska iz okolice Kijeva umaknila dve tretjini svojih enot, ki so jih domnevno večinoma poslali nazaj proti Belorusiji. Ruske sile so se tako po zastali ofenzivi v večini oddaljile od ukrajinske prestolnice Kijev, dodaja BBC. Znamenje preusmerjanja pozornosti Rusije proti vzhodu je menda tudi premik več ruskih enot od južnega mesta Mariupolj na sever proti Donecku, delu za Rusijo ključne regije Donbas.
Ruska vojska menda pripravlja ofenzivo na mesto Slovjansk, da bi prodrla proti vzhodu Ukrajine in se povezala z drugimi silami v regiji Donbas. Po navedbah BBC naj bi ruske sile zapustile tudi območja na severu države okrog Černigova in Sumija ter vse svoje napore usmerile na vzhod. »Sovražnik trenutno prerazporeja svoje sile, da bi nadaljeval ofenzivo na vzhodu ter v okolici Mariupolja in Harkova,« je v ponedeljek po navedbah AFP dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Oleksij Arestovič. »Poskušali bodo obkoliti naše enote in do konca zavzeti Mariupolj, ki je po večtedenskem obleganju večinoma uničen,« je dodal. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pričakuje tudi več ruskih napadov na oblegano mesto Harkov, je za časnik Ukrajinska pravda povedal tiskovni predstavnik ministrstva.
08.45 Zelenski svari ruske voditelje
Zelenski je v sinočnjem poznemu nagovoru nagovoril ruske vojake in vojaške častnike: »Danes se ljudi ne usmrti,« je uvodoma povedal Zelenski in nadaljeval: »toda vsi lažnivci na fronti in njihovi šefi v Moskvi bi se morali spomniti, da bodo konec življenja – v najboljšem primeru – preživeli za rešetkami.« »Zdaj je leto 2022. In imamo veliko več orodij kot tisti, ki so preganjali naciste po drugi svetovni vojni,« njegove besede povzema Guardian.
08.39 ZDA in Združeno kraljestvo zahtevata odstranitev Rusije iz sveta ZN za človekove pravice
ZDA in Velika Britanija so napovedale, da bodo po obtožbah, da so ruske čete usmrtile civiliste v Buči, zahtevali odstavitev Rusije iz sveta ZN za človekove pravice, piše Guardian. Linda Thomas-Greenfield, ameriška veleposlanica pri Združenih narodih, je pozvala mednarodno telo, da suspendira Rusijo, v idealnem primeru ta teden. V izjavi, objavljeni pozno v nedeljo, je dejala: »Sodelovanje Rusije v svetu za človekove pravice je farsa. To škodi verodostojnosti sveta in ZN. In preprosto je narobe. Zato menimo, da je čas, da jih generalna skupščina ZN ustavi. Moje sporočilo tistim 140 državam, ki so pogumno stale skupaj, je: podobe iz Buče in opustošenje po Ukrajini zahtevajo, da zdaj svoje besede povežemo z dejanji.« Povedala je še, da ne moremo dovoliti, da država članica, ki ruši vsa načela, ki so jim draga, še naprej sodeluje v svetu. Po navedbah ZDA bi lahko glasovanje o suspenzu Rusije potekalo do četrtka.
08.30 Peking poziva k pogovorom za konec vojne
Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v ponedeljek po telefonu pogovarjal s svojim ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, poroča Reuters, in Peking je znova pozval k pogovorom za konec konflikta v Ukrajini. Klic, o katerem je Peking dejal, da je bil opravljen na zahtevo Ukrajine, je bil prvi poročan pogovor na visoki ravni med državama po 1. marcu, ko je Kuleba prosil Peking, naj uporabi svoje zveze z Moskvo za zaustavitev ruske invazije, je takrat sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. »Vojne se sčasoma končajo. Ključno je, kako razmišljati o bolečini, ohraniti trajno varnost v Evropi in vzpostaviti uravnotežen, učinkovit in trajnosten evropski varnostni mehanizem,« je dejal Wang, so sporočili z ministrstva.
07.40 Satelitski posnetki iz Buče izpodbijajo rusko zanikanje odgovornosti za poboje
Satelitske fotografije in posnetki, ki jih je v ponedeljek objavila ameriška družba za vesoljsko tehnologijo Maxar Technologies, izpodbijajo trditve ruskih predstavnikov, da so se trupla civilistov v Buči tam pojavila šele po umiku ruskih sil iz opustošenega ukrajinskega mesta. Satelitski posnetki ulic v mestu Buča iz sredine marca domnevno prikazujejo več trupel civilistov, ki ležijo mrtvi na cesti ali tik ob njej, točno na kraju, kjer so po umiku ruskih enot v zadnjih dneh našli več trupel, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
»Maxarjevi satelitski posnetki visoke ločljivosti nad Bučo severozahodno od Kijeva potrjujejo nedavne objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo trupla, ki so več tednov ležala na ulicah,« je v ponedeljek dejal Stephen Wood, tiskovni predstavnik družbe Maxar Technologies. Ameriški časnik New York Times je objavil analizo posnetkov Jablonske ulice v Buči. Po primerjavi z videoposnetki s 1. in 2. aprila, na katerih so bila ob ulici vidna trupla, naj bi ugotovili, da je bilo trupel veliko že vsaj tri tedne prej, ko so mesto nadzorovale ruske sile.
07.11 Zelenski: Ruski vojni zločinci se bodo soočili s pravico
Ukrajina bo v sodelovanju z Evropsko unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) zagotovila, da bodo vojni zločini v Buči in drugih ukrajinskih mestih v celoti preiskani, je v nočnem nagovoru svojim državljanom dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Znova je pozval tudi k zaostritvi sankcij proti Rusiji. Iz Ukrajine so sporočili, da so po umiku ruske vojske iz kijevskih predmestij Buča in Irpin našli trupla 410 civilistov. Ukrajina in številne svetovne sile trdijo, da so pokol zagrešili ruski vojaki. Moskva trdi, da s poboji ni imela ničesar opraviti, posnetke pa je označila za lažne.
Tisti, ki so to zagrešili, bi morali tudi odgovarjati, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Zelenski. »Delamo vse, kar je v naši moči, da bi čim prej identificirali vse ruske vojake, vpletene v te zločine,« je dodal. Ukrajinski voditelj je po navedbah britanskega BBC dodal, da se je o poteku preiskav že pogovarjal s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem. Zelenski je ponoči poročal o svojem potovanju v Irpin in Bučo, kjer je dejal, da sta »preprosto uničena«. Dodal je, da se boji, da ruske enote zdaj poskušajo zakriti sledove svojih zločinov.
06.37 Ukrajinska vojska je sporočila, da Rusija preoblikuje čete za napad na vzhodno Ukrajino
Ukrajinska vojska je v zjutraj objavljenem poročilu zapisala, da Rusija prerazporeja svoje vojake za agresivni napad na vzhodno Ukrajino, navaja Guardian. Glede na poročilo, ki ga je objavil generalštab oboroženih sil, je cilj Rusije zdaj vzpostaviti popoln nadzor nad ozemljem regij Doneck in Lugansk. »Sovražnik združuje čete in usmerja napore v pripravo na agresivno operacijo na vzhodu naše države. Poteka premestitev ruskih enot, so zapisali ukrajinski uradniki; nasprotnik dopolnjuje svoje zaloge hrane, goriva, maziv ter streliva.«
Ruske sile še naprej blokirajo mesto Harkov in vzpostavljajo popoln nadzor nad Mariupoljem, s stalnim topniškim obstreljevanjem uničujejo stanovanjske soseske in mestno infrastrukturo, še piše v poročilu. Uradniki so ruske čete obtožili tudi obstreljevanja južnega mesta Mikolajev s strelivom, ki ga prepoveduje ženevska konvencija.
06.15 Biden: Putin je vojni zločinec; treba je zbrati podrobnosti in mu soditi
Ameriški predsednik Joe Biden je ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za »vojnega zločinca« in dejal, da bo pozval k sojenju za vojne zločine, saj se globalno ogorčenje nad trditvami o ubojih civilistov, ki jih izvajajo ruski vojaki v ukrajinskem mestu Buča, še naprej povečuje. »Moramo zbrati informacije. Ukrajini moramo še naprej zagotavljati orožje, ki ga potrebuje za nadaljevanje boja, in pridobiti moramo vse podrobnosti za sojenje za vojne zločine. Ta tip je brutalen in to, kar se dogaja v Buči, je nezaslišano,« je po poročanju Guardiana dejal v ponedeljek.
06.00 Zelenski bo nagovoril svet Združenih narodov
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes nagovoril varnostni svet ZN, potem ko so zakrožili videoposnetki in fotografije ulice v mestu Buča, posute s trupli civilistov, nekateri med njimi z zvezanimi rokami za hrbtom. Podobe so povzročile globalni gnus, pozive k strožjim sankcijam proti Rusiji in njeno odstavitev iz glavnega organa ZN za človekove pravice, sveta za človekove pravice, piše Guardian. Nastopil bo tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija pa je v ponedeljek zatrdil, da so poročila o pobojih civilistov v Buči le provokacija Ukrajine.
01.00 Zavod o razmerah na trgu dela in vključevanju Ukrajincev
Zavod RS za zaposlovanje bo danes objavil podatke o številu registriranih brezposelnih konec marca in predstavil trenutne razmere na trgu dela. Predstavil bo tudi podatke o vključevanju ukrajinskih državljanov na slovenski trg dela. Februarja je po dveh mesecih sezonske rasti upadlo število registriranih brezposelnih na mesečni ravni. Konec letošnjega drugega meseca je bilo tako registriranih 64.783 brezposelnih, kar je 4,5 odstotka manj kot januarja in 26,4 odstotka manj kot februarja lani. Upad je bil zlasti posledica manjšega priliva novoprijavljenih v evidenco. Zavod bo na današnji novinarski konferenci poleg podatkov o brezposelnih predstavil tudi trenutne razmere na trgu dela, na katerem, kot pravijo, zaznavajo velik razkorak med ponudbo in povpraševanjem, in svoj odziv na te izzive.
00.30 O Ukrajini danes tudi Evropski parlament in finančni ministri EU
Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju danes razpravljali o zaščiti otrok in mladih, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Finančni ministri držav članic EU bodo medtem govorili o finančnih in gospodarskih posledicah vojne ter nadaljnjih sankcijah proti Rusiji v luči zadnjega dogajanja v Ukrajini. Poslanci, ki od ponedeljka zasedajo v Strasbourgu, bodo danes s predstavniki evropskega sveta in evropske komisije razpravljali o tem, kaj lahko naredi EU, da bi bolje zaščitila otroke in mlade na begu pred vojno v Ukrajini, zlasti pred trgovino z ljudmi in izkoriščanjem. O resoluciji, vezani na razpravo, bo parlament glasoval v četrtek.
V luči vala beguncev, ki so se po začetku ruske agresije nad Ukrajino konec februarja začeli zgrinjati v Evropo, je bil v EU zanje aktiviran status začasne zaščite, ki jim daje pravico do začasnega prebivanja ter dostop do izobraževanja in trga dela. Obenem pa so članice podprle tudi načrt evropske komisije v desetih točkah, ki med drugim podaja smernice za obravnavo otrok. Med begunci jih je menda kar polovica. Begunci so sicer večinoma ostali v sosednjih državah. Z velikim pritiskom se sooča Moldavija, ki jih ima največ glede na število prebivalcev. Nemčija, Francija in Romunija bodo danes zanjo gostile donatorsko konferenco.
