Zmaga Glorie Steinem
Gloria Steinem, ki velja za ikono feminizma, je te dni praznovala 90. rojstni dan. Elegantna je, posebna in še vedno v akciji, saj nastopa na televiziji, na literarnih festivalih, na političnih srečanjih.
Zaslovela je v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je objavila raziskovalni članek, v katerem je razkrinkala ves šovinizem Playboyevih moških klubov, ki jih je takrat po ZDA začel odpirati mož v večni domači halji Hugh Hefner. Dekleta z zajčjimi ušesci in repkom, oblečena v minimalne kostume z velikim dekolteji, so morala tam streči moškim strankam in z njimi koketirati. Gloria se je v klub inflirtrirala pod lažnim imenom, nekaj tednov je delala kot zajčica in na koncu napisala uspešen članek, v katerem je razkrivala, da se morajo dekleta včasih za boljšo plačo zajčice prostituirati, da so zelo slabo plačane, da jim Hefner pobere več kot pol napitnine in da gre za zelo rasistično in poniževalno službo.
Leta 1971 je ustanovila in urejala revijo Mrs. America. Prva številka je bila razprodana v le treh dneh. Steinemova je bila vse življenje na poti, nastopala je na fakultetah, sodelovala pri političnih kampanjah, se družila s temnopoltimi feministkami, zapornicami, Indijankami, ki so se trudile ohranjati svojo kulturo, borila se je za pravice stevardes. Nomadsko življenje jo je naučilo, da so potovanja najboljši način za stik z realnostjo in da resnico izveš le, če jo sam obiščeš. Bila je neizmerno lepa in je še vedno, nikoli ni imela otrok in se je poročila šele v zelo poznih letih.
Njene ideje in misli so v sodobnem času, ko ženske pravice za katere so se borile feministke, kot je Gloria, vsak dan usihajo, čedalje bolj pomembne in aktualne. Konservativci že glasno govorijo o prepovedi splava, podjetja brez pomisleka odpuščajo matere samohranilke, nasilja nad ženskami in celo umorov med štirimi stenami doma je vedno več, intelektualke pogosto označujejo za radikalne feministke. Lakmusov papir tega, kako nestrpna je neka družba, pravi Gloria, je prav nasilje nad ženskami; bolj ko ga neka družba tolerira, bolj tudi tolerira vse drugo nasilje in krivice. Zato, kot pravi, ne bo nikoli prenehala potovati, kaj šele da bi izgubila upanje, da svet lahko postane boljši, tudi zato, ker je upanje že ena od oblik načrtovanja prihodnosti.
