Opozicija vložila zakonski predlog za abolicijo in amnestijo
V opoziciji bi nezaključene postopke ustavili, kaznovanim za kršenje neustavnih vladnih odlokov pa povrnili plačane globe.
Odpri galerijo
Poslanci opozicije v letu 2020, ko so nosili več kot 28.000 podpisov podpore referendumu, ki je nasprotoval izdatkom za vojaško oborožitev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V ponedeljek smo poročali, da so poslanci LMŠ, NeP, SD in Levice vložili zakonski predlog za abolicijo in amnestijo vseh, ki so bili kaznovani za prekrške na podlagi neustavnega zakona o nalezljivih boleznih in vladnih odlokov za omejevanje gibanja in zbiranja. Danes so predlog, po katerem bi postopke, ki še niso zaključeni, ustavili, pravnomočno zaključene pa razveljavili in povrnili plačane globe, predstavili na novinarski konferenci.
Poslanka LMŠ Tina Heferle je v današnji izjavi za javnost spomnila, da je ustavno sodišče pred kratkim presojalo ustavnost zakona o nalezljivih boleznih in vladnih odlokov, ki se navezujejo na ta zakon. Odločitev ustavnega sodišča je po njenih besedah jasna: vladni odloki, ki so omejevali gibanje in zbiranje ljudi, so bili neustavni. Vlada je tako »neustavno izvajala represijo nad svojimi državljani«.
Na nesorazmerne posege v človekove pravice so po njenih besedah v opoziciji opozarjali ves čas epidemije covida-19, s predlogom omenjenega zakona pa želijo »ne samo povrniti finančno izgubo, ki so jo državljani utrpeli zaradi neustavnih odlokov te vlade, pač pa tudi povrniti zaupanje državljanov v našo pravno državo«.
Z zakonskim predlogom tako opozicija rešuje dve situaciji: tako tisto, v kateri so državljani na podlagi pravnomočno končanih postopkov že plačali denarno kazen, kot tudi v primeru postopkov, ki še niso pravnomočno zaključeni. Predlog tako predvideva, da bodo sodišča in prekrškovni organi na svojo pobudo postopke bodisi ustavili bodisi razveljavili in državljanom s sklepom povrnili globo in sodne stroške.
Poslanec Branislav Rajić (NeP) pa je pojasnil, da bi morala biti ustavitev ali razveljavitev postopkov avtomatična. Predlog sicer postopka za to konkretno ne ureja, pač pa bi morali postopek določiti s podzakonskim aktom. Rajić je še pojasnil, da ideja za opozicijski predlog izhaja iz predloga zakona o aboliciji mariborskih dijakov, pod katerega je bil sam prvopodpisan. »To je dejanje, s katerim želimo doseči enakost za vse,« je dodal.
Vložitve zakona, ki bo odpravil nepravičnost in povrnil osnovno zaupanje v pravno državo, so po besedah Meire Hot veseli tudi v SD. Kot je dejala, so vlado ves čas opozarjali, da so odloki potencialno neustavni ter da je treba biti pri omejevanju pravice do svobode gibanja in zbiranja previden in upoštevati vse vidike prava. »Pa vendarle smo bili v zadnjem letu priča aroganci vlade,« je poudarila poslanka SD.
»Vlado Janeza Janše si bomo zapomnili ne toliko po boju s covidom-19, ampak po boju z državljani, ki so kritični do njega,« je bila kritična poslanka Levice Nataša Sukić. Ocenila je, da so bili številni protiustavni, nezakoniti in nerazumni vladni odloki uperjeni proti ljudem, da se preprečijo protesti. Ker si ustavno sodišče po njenih besedah »ni drznilo tako daleč«, kot si želijo v opoziciji, je namen današnjega predloga izničenje teh krivic.
V opozicijski SAB pa zakonskega predloga niso sopodpisali, čeprav podpirajo njegov namen. Kot je dejala Maša Kociper, nimajo težav z abolicijo, imajo pa »delno problem, da se stvari popravljajo za nazaj«. »Ljudem ne želimo dati sporočila, naj se ne spoštuje nekih odločitev vlade, čeprav je to vlada Janeza Janše,« je pojasnila Kociprova. Napovedala je, da bodo v SAB najprej počakali na mnenje zakonodajno-pravne službe.
Poslanka LMŠ Tina Heferle je v današnji izjavi za javnost spomnila, da je ustavno sodišče pred kratkim presojalo ustavnost zakona o nalezljivih boleznih in vladnih odlokov, ki se navezujejo na ta zakon. Odločitev ustavnega sodišča je po njenih besedah jasna: vladni odloki, ki so omejevali gibanje in zbiranje ljudi, so bili neustavni. Vlada je tako »neustavno izvajala represijo nad svojimi državljani«.
Na nesorazmerne posege v človekove pravice so po njenih besedah v opoziciji opozarjali ves čas epidemije covida-19, s predlogom omenjenega zakona pa želijo »ne samo povrniti finančno izgubo, ki so jo državljani utrpeli zaradi neustavnih odlokov te vlade, pač pa tudi povrniti zaupanje državljanov v našo pravno državo«.
Z zakonskim predlogom tako opozicija rešuje dve situaciji: tako tisto, v kateri so državljani na podlagi pravnomočno končanih postopkov že plačali denarno kazen, kot tudi v primeru postopkov, ki še niso pravnomočno zaključeni. Predlog tako predvideva, da bodo sodišča in prekrškovni organi na svojo pobudo postopke bodisi ustavili bodisi razveljavili in državljanom s sklepom povrnili globo in sodne stroške.
Poslanec Branislav Rajić (NeP) pa je pojasnil, da bi morala biti ustavitev ali razveljavitev postopkov avtomatična. Predlog sicer postopka za to konkretno ne ureja, pač pa bi morali postopek določiti s podzakonskim aktom. Rajić je še pojasnil, da ideja za opozicijski predlog izhaja iz predloga zakona o aboliciji mariborskih dijakov, pod katerega je bil sam prvopodpisan. »To je dejanje, s katerim želimo doseči enakost za vse,« je dodal.
Vložitve zakona, ki bo odpravil nepravičnost in povrnil osnovno zaupanje v pravno državo, so po besedah Meire Hot veseli tudi v SD. Kot je dejala, so vlado ves čas opozarjali, da so odloki potencialno neustavni ter da je treba biti pri omejevanju pravice do svobode gibanja in zbiranja previden in upoštevati vse vidike prava. »Pa vendarle smo bili v zadnjem letu priča aroganci vlade,« je poudarila poslanka SD.
Boj z državljani
»Vlado Janeza Janše si bomo zapomnili ne toliko po boju s covidom-19, ampak po boju z državljani, ki so kritični do njega,« je bila kritična poslanka Levice Nataša Sukić. Ocenila je, da so bili številni protiustavni, nezakoniti in nerazumni vladni odloki uperjeni proti ljudem, da se preprečijo protesti. Ker si ustavno sodišče po njenih besedah »ni drznilo tako daleč«, kot si želijo v opoziciji, je namen današnjega predloga izničenje teh krivic.
V opozicijski SAB pa zakonskega predloga niso sopodpisali, čeprav podpirajo njegov namen. Kot je dejala Maša Kociper, nimajo težav z abolicijo, imajo pa »delno problem, da se stvari popravljajo za nazaj«. »Ljudem ne želimo dati sporočila, naj se ne spoštuje nekih odločitev vlade, čeprav je to vlada Janeza Janše,« je pojasnila Kociprova. Napovedala je, da bodo v SAB najprej počakali na mnenje zakonodajno-pravne službe.
