Argentina devalvirala peso za več kot polovico
Argentina bo glede na dolar za več kot 50 odstotkov devalvirala nacionalno valuto peso. S to potezo se poskuša nova vlada spopasti z globokimi gospodarskimi težavami v državi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Uradni tečaj bo določen pri 800 pesih za en ameriški dolar, je v torek sporočil argentinski gospodarski minister Luis Caputo. Pred tem je bilo treba za en dolar odšteti 391 pesov.
Caputo je napovedal tudi znižanje izdatnih državnih subvencij za goriva in prevoz, a pri tem ni razkril, za koliko.
Dejal je, da so politiki dolgo časa podpirali subvencije in tako zavajali ljudi, da so verjeli, da jim denar tako ostane. »Toda kot so vsi Argentinci že spoznali, te subvencije niso brezplačne, ampak se plačajo z inflacijo,« je dejal v videonagovoru.
Stopnja inflacije na letni ravni trenutno znaša 140 odstotkov, novi podatki pa bodo objavljeni danes.
Druga zmanjšanja porabe, ki jih je napovedal Caputo, vključujejo prekinitev vsega državnega oglaševanja za eno leto. To je po njegovih besedah državo letos stalo 34 milijard pesov.
Poleg tega država ne bo več razpisovala novih javnih del in bo razveljavila potrjene razpise, kjer izvedba še ni stekla. »Resnica je taka, da ni denarja za plačilo dodatnih javnih del, ki, kot vedo vsi Argentinci, pogosto končajo v žepih politikov ali poslovnežev,« je dejal minister.
Kot je pojasnil, bo infrastrukturne projekte v prihodnje izvajal zasebni sektor.
V Argentini je na avgustovskih primarnih volitvah presenetljivo zmagal skrajno desni libertarec Javier Milei, ki je v nedeljo prisegel kot novi argentinski predsednik. 53-letni libertarni ekonomist, ki sebe označuje za anarhokapitalista, je na slovesnosti dejal, da se bo ostro odzval na čezmerno porabo javnega denarja, ki ej trajala desetletja, in zajezil hudo inflacijo.
Milei je ob prisegi napovedal stroge reforme na področju financ. V predvolilni kampanji je obljubljal radikalne spremembe v politiki in gospodarstvu, kot so uvedba ameriškega dolarja za nacionalno valuto, ukinitev centralne banke, ukinitev številnih vladnih ministrstev in zmanjšanje proračunske porabe za socialo.
