Za ponovno oživitev kulturnega dogajanja

Poziv najbolj izčrpanega sektorja v državi odločevalcem.
Fotografija: Kdaj bo spet koncert skupine Big Foot Mama v ljubljanski dvorani Stožice, kot je bil 2. oktobra 2015? FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Kdaj bo spet koncert skupine Big Foot Mama v ljubljanski dvorani Stožice, kot je bil 2. oktobra 2015? FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Organizatorji kulturnih prireditev zahtevajo, naj država že vendar sprosti ukrepe in omogoči, da bo kultura zadihala s polnimi pljuči. Pristojnim strokovnim službam in odločevalcem v Republiki Sloveniji so zato namenili javni poziv Odprimo kulturo!.

Predstavniki vodilnih slovenskih kulturnih ustanov in društev so prepričani, da je čas po dveh letih zapiranja, odpovedovanja, prepovedi delovanja in delovanja pod nemogočimi pogoji, da se prostori kulture in kakovostnega druženja spet na široko odprejo vrata občinstvu. Opozarjajo, da gre za zdravje ljudi in družbe gre.

Po kulturnem prazniku

Kulturni praznik je mimo, nagrade so podeljene, govori so izzveneli, prostori kulture pa so še vedno prazni, polprazni in ohromljeni. Slovenija svoj kulturni praznik obhaja kot ena od držav z najbolj hromečimi omejitvami za kulturne dogodke. Kot ena redkih držav, v katerih se za obisk kulturnih in drugih dogodkov poleg nošenja mask ter izkazovanja COVID-19 imunosti ali negativnosti zahteva tudi obvezno distanciranje udeležencev, ki morajo sedeti na fiksnih sedežih, so zapisali podpisniki.

Slovenski kulturni in prireditveni sektor se je hitro in odgovorno prilagodil kriznim razmeram v smislu zagotavljanja varnih prireditev, ne more pa se prilagoditi ukrepom, ki so prekomerni in zaradi tega hromijo ali povsem onemogočajo izvedbo velikega dela programa, ki je izvedljiv le brez sedežev, brez distanciranja in z uporabo polne zmogljivosti prizorišč, da so dogodki lahko ekonomsko vzdržni.

V obdobju, ko pandemija končno kaže očitne znake umirjanja, je naprednim državam postalo jasno, da s pripiranjem kulturnih, športnih in drugih prireditev v ničemer več ne prispevajo k izboljšanju zdravstvene situacije, pač pa k slabšanju stanja duha in s tem zdravja družbe. Zato se v Veliki Britaniji, na Irskem, Danskem in Švedskem ukinjajo ukrepi in se kulturni ter ostali dogodki vračajo v polno formo, prav tako pa se režim za javne dogodke v različnih stopnjah, a primerljivo odločno sprošča tudi v drugih državah okoli nas.

Kako dolgo še? Pogled na ljubljanski Kongresni trg. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kako dolgo še? Pogled na ljubljanski Kongresni trg. FOTO: Jure Eržen/Delo

Pregled režimov za javne dogodke

V Veliki Britaniji se javni dogodki odvijajo brez omejitev kapacitet in distanciranja, od 27. januarja pa tudi preverjanje COVID-19 statusa udeležencev ni več obvezno, zgolj fakultativno – organizator se lahko sam odloči za preverjanje. Na Irskem so od 22. januarja v polni kapaciteti, brez distanciranja in časovne omejitve lahko odprti vsi bari, nočni klubi in prireditveni prostori. Ukinjeno je preverjanje COVID-19 statusa. Na Danskem se od 1. februarja javni dogodki in združevanja lahko odvijajo brez številčnih omejitev, brez preverjanja COVID-19 statusa in brez mask. Švedska je 9. februarja odpravila vse omejitve za javne dogodke, statusa COVID-19 ne preverja več. V Španiji ni omejitev kapacitet in distanciranja za javne dogodke, COVID-19 statusa obiskovalcev se ne preverja, obveznost nošenja mask v notranjih prostorih pa ostaja.

V Franciji se od 16. februarja dogodki lahko vršijo v polni kapaciteti, tudi brez sedežev, občinstvo mora imeti maske in potrdila o COVID-19 statusu. Na Madžarskem ni kapacitetnih omejitev in distanciranja za javne dogodke, obveznost nošenja mask in izkazovanja COVID-19 statusa ostaja. V Italija so od 11. februarja nočni klubi in diskoteke odprte brez distanciranja, teh omejitev prav tako ni več za ostale prireditvene in javne prostore, maske in potrdila o COVID-19 statusu so še vedno obvezna. V Avstriji so od 12. februarja dovoljeni koncerti in drugi stoječi dogodki brez distanciranja in številčnih omejitev, še naprej je potrebno izkazovati COVID-19 status in nositi maske. Na Hrvaškem pa se lahko do konca februarja še velja aktualni režim za javne dogodke – za dogodke do 100 ljudi ni omejitev, lahko se izvajajo stoje brez distanciranja, za večje dogodke pa mora biti pridobljeno dovoljenje pristojnega organa. COVID-19 status preverjajo.

Zelo zračen koncert Nuše Derenda v Arboretumu Volčji potok. FOTO: Vogel Voranc/Delo
Zelo zračen koncert Nuše Derenda v Arboretumu Volčji potok. FOTO: Vogel Voranc/Delo

Pri nas je povsem drugače

Slovenija tako ostaja ena redkih držav, v kateri so kulturni dogodki mogoči le v dvoranah s fiksnimi sedeži in z obvezno razdaljo. Ta pogoj onemogoča izvedbo prireditev, ki so namenjene stoječi in plešoči publiki, ter onemogoča ekonomsko vzdržnost organizacije dogodkov v sedeči postavitvi, saj se zmogljivosti dvoran in s tem potencial prihodka od prodaje vstopnic razpolovi.

Podpisniki razumejo, da je odpiranje treba izvajati odgovorno, zato predlagamo postopno dinamiko odprave ukrepov: takoj naj se odpravijo ukrepi obveznega sedečega režima, distanciranja na dogodkih in omejitev maksimalnega števila obiskovalcev. Ti trije ukrepi so ključni za omogočanje izvedbe kulturnih prireditev. Hkrati bi morali pristojni omogočiti tudi strežbo in vnos pijače in hrane na prireditvah ter odpravo omejitve obratovalnega časa gostinskih lokalov do 22. ure. V naslednjih fazah, ki naj ne zaostajajo preveč za prvo, naj Vlada Republike Slovenije odpravi tudi preverjanje COVID-19 statusa, nošenje mask pa naj postane priporočeno, ne obvezno. Predlagajo, da ključne omejitve organiziranja in obiskovanja prireditev Vlada RS sprosti najkasneje do 21. februarja 2022.

Preberite še:

Komentarji: