Za bolj zdrav življenjski slog
Prihodnost zdravja mora temeljiti na zdravstvenih sistemih, odpornih proti epidemijam, pandemijam in drugim izrednim razmeram, tudi posledicam podnebnih sprememb, poudarja Svetovna zdravstvena organizacija.
Strokovnjaki pa opozarjajo, da so podnebne spremembe z ekstremnimi pojavi tudi nevarne za zdravje ljudi. Zato je še pomembnejša skrb za zdravje v vseh življenjskih obdobjih. Dejavniki, kot so izobrazba, zaposlenost, dohodek, socialna varnost in družbena omrežja, vplivajo na življenjski slog, dejavnike tveganja, uporabo zdravstvenih in drugih storitev, s tem pa na obolevnost, umrljivost in pričakovano trajanje življenjske dobe, izpostavlja minister za zdravje.
Zdrava prehrana in gibanje
Svoje zdravstveno stanje kot dobro ocenjuje dobrih 53 odstotkov tako anketirancev iz celotne populacije kot tudi bralci Dela, podobno je tudi pri odgovorih na preostala vprašanja v zvezi z oceno zdravstvenega stanja posameznika, razkriva raziskava Mediana TGI.
Raziskava, izvedena na vzorcu 4090 anketirancev, med 15 in 75 leti starosti, je še pokazala (glej grafe), da bralci Dela veliko bolj skrbijo zase, saj jih je dobrih 50 odstotkov potrdilo, da se zdravo prehranjujejo in redno telovadijo, med preostalo populacijo pa je takih 34,7 odstotka. Da pa se s skrbjo zase ne obremenjujejo, jedo, kar želijo, in ne telovadijo, pa je odgovorilo le majhen delež vprašanih.
Kot pojasnjuje Janez Jereb, direktor projektov v Mediani, je vzrokov za to več, po eni strani gre na splošno za bolj tradicionalne bralce glede razmišljanja in obnašanja, po drugi pa tudi podpovprečno uporabljajo družbene medije in so manj dovzetni za senzacionalne informacije, ki jih mnogokrat najdemo v njih.
