Teden za pokojnino in solidarnostni dodatek
Priliv bo aprila bistveno manjši od načrtovanega, maja in junija pa bo ta številka še višja, opozarja direktor Zpiza Marijan Papež.
Odpri galerijo
Jutri na račune upokojencev ne bo prispela le pokojnina, ampak tudi enkraten solidarnostni dodatek, ki ga je omogočil zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19.
FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – Jutri bo dan za upokojence, na njihov račun bo prišla pokojnina za april, hkrati pa tudi enkraten solidarnostni dodatek, ki pripada vsem, ki imajo pokojnino 700 evrov ali manj. Še vedno seveda velja priporočilo, naj v času epidemije prejemniki ne tečejo na pošto in banko, za druge, ki ne morejo do pokojnine, pa bodo to dvignile pooblaščene osebe.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je tako pred prazniki, v tednu pred 27. aprilom, objavil sporočilo, kako bo potekalo gotovinsko izplačilo rednih pokojninskih prejemkov za april. Podobno ureditev so skupaj s Pošto Slovenije uvedli že pri izplačilu pokojnin za prejšnji mesec, začasno spremenjen režim pa bo veljal tudi zdaj, in sicer za prejemnike pokojnin v zavodih in domovih za starejše, centrih za invalide in drugih ustanovah institucionalnega varstva.
Pokojninskih nakaznic, naslovljenih na prejemnike, ki živijo v omenjenih ustanovah, pismonoše tudi tokrat ne bodo izplačevali na naslovu prejemnika, saj vstop v te ustanove ni dovoljen. Enako kot prejšnji mesec bodo namesto varovancev pokojnino dvignile pooblaščene osebe. Tiste varovance, ki tega še niso uredili, pri Pošti Slovenijo pozivajo, naj to storijo, torej pooblastijo nekoga za dvig pokojnine.
Pri tistih, ki jim za april ne bo uspelo urediti pooblastila, se bo neizplačana pokojnina »vrnila na Zpiz, zavod pa bo posledično ustavil izplačevanje prejemkov vse do prejema ustreznega pooblastila ali zahteve za nakazilo prejemkov na bančni račun«, so zapisali v sporočilu zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Svet Zpiza je na zadnji seji v aprilu (seveda korespondenčni) tudi sprejel sklepe o najnižji in najvišji pokojninski osnovi pokojnine in nadomestil, ki veljajo od 1. januarja letos. Tako je zdaj najnižja uveljavljena pokojninska osnova nekaj manj kot 894 evrov oziroma 655 evrov, če je odmerjena na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2. Najvišja pokojninska osnova je dobrih 3579 evrov oziroma 2620 evrov, če je odmerjena po navedenem členu, najnižja pokojnina, ki je uveljavljena od začetka tega leta, pa je dobrih 241 evrov.
Nadomestila za invalidnost, nastalo v letošnjem letu, se odmerijo najmanj od osnove, določene v višini 532,50 evra, za čas poklicne rehabilitacije se lahko odmeri največ v višini 2094 evra, vdovska pokojnina od 1. januarja letos lahko doseže največ 105 evrov, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljenega v istem obdobju, pa je lahko največ 2094 evrov.
Jutri na račune upokojencev ne bo prispela le pokojnina, ampak tudi enkraten solidarnostni dodatek, ki ga je omogočil zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic tako za državljane kot za gospodarstvo. Po tem zakonu bodo dodatek dobili vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino 700 evrov ali manj. Po podatkih Zpiza je teh prejemnikov več kot 287 tisoč.
Naj ponovimo, kako bo solidarnostni dodatek dodeljen upokojencem: tisti, ki imajo pokojnino do 500 evrov, bodo dobili najvišji dodatek, in sicer 300 evrov, tisti, ki prejemajo od 500 do 600 evrov pokojnine, se bodo razveselili dodatnih 230 evrov, in tisti, ki imajo pokojnino od 600 do 700 evrov, bodo dobili 130 evrov dodatka. Enako velja za invalide, če prejemajo invalidnino v znesku 700 evrov ali manj. Prav tako bodo v ta solidarnostni obračun vključeni prejemniki vdovske in družinske pokojnine, po ustreznih preračunih pa tudi tisti, ki prejemajo del pokojnine iz tujine.
Solidarnostni dodatek bo uživalcem pokojnine izplačan v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine, kot so zapisali v sporočilu Zpiza. Pomembno je tudi, da enkratnega solidarnostnega dodatka ne bo zmanjšala obdavčitev, niti vanj ne bo mogoče posegati z rubežem.
»Znesek izplačanega dodatka se ne bo upošteval v dohodek uživalca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, in ne bo podlaga za rubež po zakonu o izvršbi in zavarovanju ali po zakonu o davčnem postopku. Znesek enkratnega solidarnostnega dodatka tudi ne bo podlaga za obračun dohodnine ter prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,« so sporočili z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je tako pred prazniki, v tednu pred 27. aprilom, objavil sporočilo, kako bo potekalo gotovinsko izplačilo rednih pokojninskih prejemkov za april. Podobno ureditev so skupaj s Pošto Slovenije uvedli že pri izplačilu pokojnin za prejšnji mesec, začasno spremenjen režim pa bo veljal tudi zdaj, in sicer za prejemnike pokojnin v zavodih in domovih za starejše, centrih za invalide in drugih ustanovah institucionalnega varstva.
Pooblaščene osebe za dvig pokojnine
Pokojninskih nakaznic, naslovljenih na prejemnike, ki živijo v omenjenih ustanovah, pismonoše tudi tokrat ne bodo izplačevali na naslovu prejemnika, saj vstop v te ustanove ni dovoljen. Enako kot prejšnji mesec bodo namesto varovancev pokojnino dvignile pooblaščene osebe. Tiste varovance, ki tega še niso uredili, pri Pošti Slovenijo pozivajo, naj to storijo, torej pooblastijo nekoga za dvig pokojnine.
Pri tistih, ki jim za april ne bo uspelo urediti pooblastila, se bo neizplačana pokojnina »vrnila na Zpiz, zavod pa bo posledično ustavil izplačevanje prejemkov vse do prejema ustreznega pooblastila ali zahteve za nakazilo prejemkov na bančni račun«, so zapisali v sporočilu zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Še vedno velja priporočilo, naj v času epidemije prejemniki pokojnin ne tečejo na pošto in banko.
FOTO: Leon Vidic
FOTO: Leon Vidic
Najnižja in najvišja
Svet Zpiza je na zadnji seji v aprilu (seveda korespondenčni) tudi sprejel sklepe o najnižji in najvišji pokojninski osnovi pokojnine in nadomestil, ki veljajo od 1. januarja letos. Tako je zdaj najnižja uveljavljena pokojninska osnova nekaj manj kot 894 evrov oziroma 655 evrov, če je odmerjena na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2. Najvišja pokojninska osnova je dobrih 3579 evrov oziroma 2620 evrov, če je odmerjena po navedenem členu, najnižja pokojnina, ki je uveljavljena od začetka tega leta, pa je dobrih 241 evrov.
Nadomestila za invalidnost, nastalo v letošnjem letu, se odmerijo najmanj od osnove, določene v višini 532,50 evra, za čas poklicne rehabilitacije se lahko odmeri največ v višini 2094 evra, vdovska pokojnina od 1. januarja letos lahko doseže največ 105 evrov, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljenega v istem obdobju, pa je lahko največ 2094 evrov.
Solidarnostni dodatek za upokojence
Jutri na račune upokojencev ne bo prispela le pokojnina, ampak tudi enkraten solidarnostni dodatek, ki ga je omogočil zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic tako za državljane kot za gospodarstvo. Po tem zakonu bodo dodatek dobili vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino 700 evrov ali manj. Po podatkih Zpiza je teh prejemnikov več kot 287 tisoč.
Naj ponovimo, kako bo solidarnostni dodatek dodeljen upokojencem: tisti, ki imajo pokojnino do 500 evrov, bodo dobili najvišji dodatek, in sicer 300 evrov, tisti, ki prejemajo od 500 do 600 evrov pokojnine, se bodo razveselili dodatnih 230 evrov, in tisti, ki imajo pokojnino od 600 do 700 evrov, bodo dobili 130 evrov dodatka. Enako velja za invalide, če prejemajo invalidnino v znesku 700 evrov ali manj. Prav tako bodo v ta solidarnostni obračun vključeni prejemniki vdovske in družinske pokojnine, po ustreznih preračunih pa tudi tisti, ki prejemajo del pokojnine iz tujine.
Dodatek ne bo šel v rubež
Solidarnostni dodatek bo uživalcem pokojnine izplačan v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine, kot so zapisali v sporočilu Zpiza. Pomembno je tudi, da enkratnega solidarnostnega dodatka ne bo zmanjšala obdavčitev, niti vanj ne bo mogoče posegati z rubežem.
»Znesek izplačanega dodatka se ne bo upošteval v dohodek uživalca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, in ne bo podlaga za rubež po zakonu o izvršbi in zavarovanju ali po zakonu o davčnem postopku. Znesek enkratnega solidarnostnega dodatka tudi ne bo podlaga za obračun dohodnine ter prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,« so sporočili z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Marijan Papež, generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. FOTO: Aleš Černivec
Zaradi epidemije koronavirusa se manj polni tudi blagajna Zpiza
Marijan Papež, generalni direktor zavoda za pokojninsko in onvalidsko zavarovanje
Na začetku marca nihče ni mogel predvideti, kako se bodo stvari odvijale. Tako smo normalno izvedli izplačilo vseh prejemkov za mesec marec zadnji delovni dan. Pomembno je bilo tudi sodelovanje s pošto, da smo zagotovili prejemnikom, ki se jim pokojnina prinese v gotovini, da so zaradi omejitev predvsem v domovih upokojencev s pooblastili uredili, da so jo lahko prejeli. Prilivi sredstev v pokojninsko blagajno so bili v marcu še skladni z načrtovanimi oziroma jih je bilo celo 6 milijonov več.
Zaradi razlogov, ki jih navajate v vprašanju, in v zvezi z interventnim zakonom, po katerem za nekatere delodajalce prevzame plačilo prispevkov država, nekaterim pa je plačilo prispevkov odloženo, bo priliv sredstev v pokojninsko blagajno v aprilu seveda bistveno manjši od načrtovanega, in to za skoraj 90 milijonov evrov, v maju in juniju pa bo ta številka še višja.
Pri aprilskih pokojninah bo dobrim 287 tisoč upokojencem izplačan še enkraten solidarnostni dodatek, prav tako skoraj 15 tisoč brezposelnim uživalcem nadomestila iz invalidskega zavarovanja, skupno torej več kot 302 tisoč prejemnikom, v višini dobrih 66 milijonov evrov. Tako bo treba iz državnega proračuna, brez tekoče obveznosti po 161. členu ZPIZ-2, za izplačila iz pokojninske blagajne zagotoviti približno 215 milijonov evrov.
V mesecu juniju, ko je predvideno izplačilo letnega dodatka, pa bo treba zagotoviti iz državnega proračuna okrog 400 milijonov evrov.
Marijan Papež, generalni direktor zavoda za pokojninsko in onvalidsko zavarovanje
Kako ocenjujete potek izplačevanja pokojnin v času koronavirusa, teče vse kot mora?
V zavodu smo najprej poskrbeli, da so zaposleni, ključni pri izvajanju nakazil pokojnin in drugih prejemkov, tako na področjih informacijske tehnologije kot nakazovanja pokojnin in financ, takoj začeli delo od doma. Zavedali smo se, da je najpomembneje, da v času epidemije zagotovimo nemoteno izplačilo pokojnin in drugih prejemkov.Na začetku marca nihče ni mogel predvideti, kako se bodo stvari odvijale. Tako smo normalno izvedli izplačilo vseh prejemkov za mesec marec zadnji delovni dan. Pomembno je bilo tudi sodelovanje s pošto, da smo zagotovili prejemnikom, ki se jim pokojnina prinese v gotovini, da so zaradi omejitev predvsem v domovih upokojencev s pooblastili uredili, da so jo lahko prejeli. Prilivi sredstev v pokojninsko blagajno so bili v marcu še skladni z načrtovanimi oziroma jih je bilo celo 6 milijonov več.
Glede na dejstvo, da se je določena industrija v času koronavirusa ustavila, zlasti tudi zasebniki, in je kar nekaj zaposlenih pristalo na zavodu za zaposlovanje, se postavlja vprašanje ali se lahko pričakuje že za april in naslednje mesece, da se bodo zaradi tega zmanjšali prihodki v blagajno ZPIZ in hkrati celo povišali njeni odhodki?
Zaradi razlogov, ki jih navajate v vprašanju, in v zvezi z interventnim zakonom, po katerem za nekatere delodajalce prevzame plačilo prispevkov država, nekaterim pa je plačilo prispevkov odloženo, bo priliv sredstev v pokojninsko blagajno v aprilu seveda bistveno manjši od načrtovanega, in to za skoraj 90 milijonov evrov, v maju in juniju pa bo ta številka še višja.
Pri aprilskih pokojninah bo dobrim 287 tisoč upokojencem izplačan še enkraten solidarnostni dodatek, prav tako skoraj 15 tisoč brezposelnim uživalcem nadomestila iz invalidskega zavarovanja, skupno torej več kot 302 tisoč prejemnikom, v višini dobrih 66 milijonov evrov. Tako bo treba iz državnega proračuna, brez tekoče obveznosti po 161. členu ZPIZ-2, za izplačila iz pokojninske blagajne zagotoviti približno 215 milijonov evrov.
V mesecu juniju, ko je predvideno izplačilo letnega dodatka, pa bo treba zagotoviti iz državnega proračuna okrog 400 milijonov evrov.
