Vroče posledice morebitne evropske mrzle zime

Evropa bo to zimo na veliki preizkušnji svoje politične enotnosti, solidarnosti in krizne operativnosti, kaže tudi analiza The Economist Intelligence Unit.

Fotografija: Najnovejša globalna analiza ugledne The Economist Intelligence Unit (EIU) je na sam vrh možnih scenarijev z največjim negativnim učinkom na svetovno in evropsko ekonomijo uvrstila »mrzlo zimo, ki bi še povečala evropsko energetsko krizo« in prinesla neugodne posledice za podjetja in prebivalce. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

Odpri galerijo

Najnovejša globalna analiza ugledne The Economist Intelligence Unit (EIU) je na sam vrh možnih scenarijev z največjim negativnim učinkom na svetovno in evropsko ekonomijo uvrstila »mrzlo zimo, ki bi še povečala evropsko energetsko krizo« in prinesla neugodne posledice za podjetja in prebivalce. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

Miha Jenko

04.11.2022 ob 20:00

04.11.2022 ob 20:10

Miha Jenko

04.11.2022 ob 20:00

04.11.2022 ob 20:10

Poslušajte

Čas branja: 7:52 min.

V nadaljevanju preberite:

Visoke, skoraj poletne temperature do začetka novembra imajo na naši celini dva nasprotujoča si obraza. Dokazujejo, da posledice vsestransko problematičnega globalnega segrevanja morda celo prehitevajo napovedi in svarila klimatologov, saj se naša celina po podatkih zadnjih 30 let segreva najhitreje. Po drugi strani pa bi toplejše vreme in njegovo nadaljevanje lahko tudi v prihodnjih mesecih Evropo vsaj začasno reševalo pred najhujšo plinsko in energetsko stisko. Najnovejša globalna analiza ugledne The Economist Intelligence Unit (EIU) je namreč na sam vrh možnih scenarijev z največjim negativnim učinkom na svetovno in evropsko ekonomijo uvrstila prav »mrzlo zimo, ki bi še povečala evropsko energetsko krizo« in prinesla neugodne posledice za podjetja in prebivalce.

Kateri so po mnenju EIU še možni scenariji v 2023 z največjimi posledicami za svetovno ekonomijo in življenje ljudi? Kakšni izzivi v tem kontekstu čakajo Slovenijo, zlasti industrijo? Zakaj velja pri bližnjem, novembrskem sprejemanju državnih proračunov 2023/24 upoštevati nedavno opozorilo uglednega ekonomista Velimirja Boleta?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo prva dva meseca za skupaj samo 10,49€!

NAROČITE

Obstoječi naročnik? PRIJAVITE SE

Preberite še:

Kolumna

Kaj storiti, ko revščina in draginja trkata na vrata Odločitev, koga in koliko podpreti z javnimi sredstvi, je vedno politična. Hkrati pa inflacija vse bolj najeda tudi standard in kupno moč srednjega razreda.

Miha Jenko

Kolumna

Čas za državniško držo politike V Sloveniji smo se zadnji dve leti navadili, da lahko država rešuje vse javnofinančne probleme z zadolževanjem. Kaj storiti, če v 2023 pride do recesije?

Miha Jenko

Kolumna

Ekonomija – to so ljudje Za suhoparnimi številkami o javni porabi, rasti BDP, inflaciji, dobičkih, zaposlenosti so vedno tudi konkretne usode, ambicije in načini življenja ljudi.

Miha Jenko

Kolumna o razvoju naše države

Zakaj Luka meni, da Slovenija zmore bolje Tako kot mnoge tudi Luko zanima, zakaj si Slovenija v času, ko bi že morali dozoreti kot država, ne postavi ambicioznejših strateških ciljev.

Miha Jenko

Kolumna

Za razvoj na digitalni, ne parni pogon Načrt za okrevanje in odpornost je zamujena priložnost, da Slovenija ravna kot moderna in razvojno ambiciozna država.

Miha Jenko

Kolumna

Opozorila pred negotovo jesenjo Ob vse večjih tveganjih nam preostane predvsem pobožna želja, da bo recesijski pristanek čim bolj mehak, gospodarsko nazadovanje pa kratko, v obliki črke V.

Miha Jenko

Več iz te teme:

svetovna ekonomija The Economist tveganja