Umazane skrivnosti kraljevih družin
Britanska kraljeva družina se je z odločitvijo ameriškega zveznega sodnika, da se mora nadaljevati civilni proces proti princu Andrewu, obtoženemu spolne zlorabe mladoletnice, znašla v precej neprijetnem položaju. Resda ni prvič, da jo je doletela tožba, s tem imajo izkušnje tudi druge kraljevske družine, pa vendar bo primer zaradi resne obtožbe ter navsezadnje vpletenosti v spolno trgovino Jeffreyja Epsteina precedenčen in zelo odmeven v javnosti.
Tretji sin britanske monarhinje Elizabete II. čaka na sojenje, ki se bo predvidoma začelo proti koncu leta, stran od oči javnosti, na posesti Royal Lodge v Windsorju. Na sodišču se bo v tožbi, ki jo je proti njemu vložila Virginia Giuffre zaradi spolne zlorabe, ko je imela 17 let, branil kot civilni zasebnik; kraljica mu je včeraj odvzela še vojaške nazive, prav tako ne more več uporabljati naziva kraljeve visokosti.
Ana prva obsojena kaznivega dejanja
Zastaranje in imuniteta
Zelo odmevna je bila preiskava, ki je razgalila sumljive posle španske kraljeve družine. Zaslužni kralj Juan Carlos I. je sredi leta 2020, ko so postala razkritja njegovih finančnih malverzacij preveliko breme za monarhično institucijo in njegovega prestolonaslednika, sina Filipa VI., zapustil domovino in se začasno preselil v Združene arabske emirate.
Kot smo poročali, je bilo pod drobnogledom švicarskih organov v Ženevi nakazilo v višini 100 milijonov dolarjev, ki ga je leta 2008 dobil na švicarski račun od savdskega dvora in pozneje nakazal takratni ljubimki Corinni Larsen. Šlo naj bi za provizijo pri gradnji hitre železnice med Meko in Medino, pri kateri je sodeloval konzorcij španskih podjetij. Tožilec Yves Bertossa je decembra končal postopek, saj da niso mogli v zadostni meri ugotoviti povezave med nakazilom in infrastrukturnimi posli. Zaslužni kralj, ki sta ga pred zatožno klopjo obvarovala zastaranje in predvsem za mnoge sporna imuniteta med njegovo skoraj 40-letno vladavino, bi se zdaj rad vrnil v domovino.
Zunajzakonski princi in princese
Delphine Boël, nezakonska hči nekdanjega belgijskega monarha Alberta II., je sodno bitko začela leta 2013, ko je kralj prepustil prestol sinu ter izgubil imuniteto. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je imel namreč Albert ljubezensko razmerje z baronico Sybille de Selys Longchamps, ki je trajalo do leta 1984.
Delphine se je rodila leta 1968, stike z očetom je imela do leta 2001, ko jih je kot kralj nenadoma prekinil. Da je res njen oče, je priznal šele, ko je tako pokazal test očetovstva, k čemur ga je tako rekoč prisililo sodišče, še zadnjič pa je odločilo hčeri v prid, ko je zahtevala enake privilegije, kot jih imajo Albertovi preostali otroci. Belgijska princesa Delphine de Saxe-Cobourg se je konec leta 2020 srečala z očetom in njegovo ženo, kraljico Paolo.
Očetovstvo je po tožbah prav tako priznal monaški knez Albert II., zdaj poročen s Charlene Wittstock, s katero ima dva otroka. Poleg sedemletnih dvojčkov, princese Gabrielle in dednega kneza Jacquesa, njegova biografija vsebuje tudi podatka o nezakonskih otrocih, 19-letnem sinu Alexandru Costi in 30-letni hčeri Jazmin Grace Grimaldi.
Kar nekaj umazanih skrivnosti svojega vladarja so izvedeli tudi Švedi, ko je pred leti izšla neavtorizirana biografija The Reluctant Monarch, v kateri piše, da je dolgoletni kralj Karl XVI. Gustav, sicer daljni sorodnik kraljice Elizabete II., po poroki s Silvijo Sommerlath imel precej razvratno vzporedno življenje z zabavami v nočnih klubih in zunajzakonskimi razmerji.
