Le kak dan do razglasitve naravne nesreče v Istri

Suša: Župani bodo do jutri pripravili nabor kratkoročnih ukrepov za blažitev njenih posledic.
Fotografija: Minister za okolje je obiskal istrske župane zaradi nujnih ukrepov ob pomanjkanju vode. Z leve: direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj, minister za okolje Uroš Brežan in župan Kopra Aleš Bržan.

Foto Boris Šuligoj
Odpri galerijo
Minister za okolje je obiskal istrske župane zaradi nujnih ukrepov ob pomanjkanju vode. Z leve: direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj, minister za okolje Uroš Brežan in župan Kopra Aleš Bržan. Foto Boris Šuligoj

Le še vprašanje dnevov ali ur je, ko bo Rižanski vodovod Koper približno 95.000 prebivalcem slovenske Istre in več kot 30.000 turistom začel občasno zapirati dobavo vode. Hkrati pričakujejo tudi razglasitev razmer naravne nesreče. Vsak dan na 47.000 vodovodnih priključkov pošljejo 29.000 kubičnih metrov vode, v skoraj izpraznjene vodne zbiralnike štirih virov pa ne priteče niti kaplja. Tako bo po ocenah vremenoslovcev še najmanj en mesec.

Kras in slovensko Istro je včeraj obiskal tudi minister za okolje Uroš Brežan, ki je po sestanku z župani v Kopru popoldne povedal: »Pomanjkanje vode je v Istri res kritično. Dogovorili smo se, da nam istrski župani v najkrajšem času pošljejo seznam možnih takojšnjih ukrepov, s katerimi se bomo seznanili že na četrtkovi seji vlade. Zato vse pozivam, da je treba z vodo ravnati zelo skrbno. Priprave na sprejetje državnega prostorskega načrta za zajetje na Suhorici se nadaljujejo. Hkrati bomo iskali tudi druge rešitve, da bi Rižanski vodovod povezali s Kraškim vodovodom ter tudi s tistim v Postojni in na Bistriškem.«

Koprski župan Aleš Bržan je dejal, da interventnih ukrepov ni veliko na voljo in da so v Istri tik pred prekinitvijo dobav vode. Kakšne bodo posledice in kolikšna bo materialna škoda, pa ne more povedati nihče. Voda v omrežju za večji del Istre ne bo več pitna, zato se lahko začnejo širiti okužbe in druge zdravstvene težave. Nihanje tlaka v ceveh pa bo povzročilo večje poškodbe vodovodnega sistema.

Bržan je zato predlagal, da bi bilo smiselno, če bi vlada podprla zamisel, da bi nekaterim državnim porabnikom najprej omejili dobavo vode, ker bi bilo to verjetno racionalneje in lažje izpeljati. Bržan je kot možnost omenil začasno zaprtje vojašnice v Ankaranu, nekaterih počitniških domov, na primer na Debelem Rtiču. Ukinitev dobave nekaterim hotelom in Luki Koper. Luka se je že odzvala in vse ladje (na leto jih pride v pristanišče med 1600 in 2000) obvestila, da se v prihodnjem mesecu ali dveh v Kopru ne bodo mogle oskrbovati z vodo, to pomeni dobro polovico porabe vode v Luki, ki sodi med večje porabnike med gospodarskimi družbami v Istri.

Ko bo razglašena naravna nesreča, bo med kratkoročnimi ukrepi tudi zmanjšanje zagotavljanja biološkega minimuma za strugo Rižane. Koprski Rižanski vodovod za preskrbo celotne slovenske Istre zagotavlja 350 litrov na sekundo, v povsem presušeno strugo Rižane mora spuščati 110 litrov na sekundo, kar za direktorja Rižanskega vodovoda Martina Preglja ni smiselno. Ta minimum bi radi omejili na 60 litrov v sekundi.

Preostalih novih virov v Istri nimajo. Rižanski vodovod je zato vsem podjetjem naložil, da morajo takoj za 30 odstotkov zmanjšati porabo vode, saj bo do takega zmanjšanja tako in tako kmalu prišlo po »naravni« poti.

Ko bo država razglasila razmere naravne nesreče, bo k tem ukrepom s sredstvi morda lahko pomagala blažiti nastalo škodo. Nihče si ne upa niti pomisliti, koliko milijonov evrov bo zaradi tega izgubilo zgolj turistično in drugo gospodarstvo.

Na Krasu je zdaj vode še dovolj

Minister Uroš Brežan se je dopoldne sestal tudi s kraškimi župani in predstavniki Kraškega vodovoda Sežana. Tam je povedal, da se država ni odpovedala pripravi prostorskega načrta za zajetje Suhorica. »Položaj nas opozarja, da moramo imeti na voljo več možnosti in da ne moremo biti odvisni samo od enega vodnega vira, temveč jih mora biti več, ki so med seboj povezani,« je dejal Brežan.

Istra bi lahko še najhitreje prišla do dodatnih 50 litrov vode v sekundi, če bi v črpališču Klariči v občini Komen postavili še eno črpalko (za kar imajo že gradbeno dovoljenje) in dodali še nekaj manjših črpalk v sedanjem vodovodu. Celotna naložba bi zahtevala dva do tri milijone evrov, uresničijo pa jo lahko do poletja leta 2024. To seveda ni dolgoročna rešitev. Zajetja pa so nujna, saj mora tudi Kras imeti alternativno možnost, zanašanje samo na Klariče (in uvoz vode iz Italije) ni dolgoročno strateško varno. Čeprav na Krasu ne trpijo zaradi pomanjkanja vode in nimajo uvedenih nobenih varčevalnih ukrepov.

Preberite še:

Komentarji: