Demokracija je tudi, da vsi spoštujejo delo sodišč
Na Bledu je bila dvodnevna konferenca 14 predsednikov vrhovnih sodišč Srednje in Vzhodne Evrope. Rdeča nit pogovora je bila sodniška neodvisnost, tako z osebnega kot institucionalnega vidika, vloga sodnikov v današnjem času, učinkovitost in dostopnost do sodišč ter tudi dogajanje v zvezi z epidemijo covida-19, ki je tudi delo sodišč zaznamovala po vsem svetu. Med uvodnimi govorci je bil tudi izkušeni sodnik John Walker iz Združenih držav Amerike.
John Walker, ki je na povabilo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Damijana Florjančiča prišel na mednarodno konferenco, je ob sodniški funkciji tudi predavatelj na Univerzi Yale ter izvedenec in svetovalec za tuje pravosodne sisteme. V pogovoru za Delo je bil do našega pravosodja precej manj kritičen, kakor je slišati iz ust naših politikov, pojasnil pa je tudi svoje poglede o tem, kakšen mora biti dober sodnik in o napadih politike na sodstvo.
Pred vašim obiskom Slovenije, zdaj pa tudi na mednarodni konferenci, ste verjetno dobili prvi vtis stanja sodstva pri nas.
Razumeti morate, da natančnejše ocene stanja ne morem dati, lahko pa mirno povem, da ste nad povprečjem, pravzaprav zelo visoko, če se osredotočim na učinkovitost. To je sicer le en del celotne slike. Stanje se meri tudi po poštenih in pravičnih odločitvah. Kar se tiče vodenja sodnega sistema, je to, vključno s predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem, zelo dobro. Upravičeno imate zelo velik ugled.
Kako je v demokratičnih družbah pomembna delitev oblasti? Predvsem pa, da je sodstvo sposobno pošteno in dobro opravljati svojo nalogo, ne glede na vse zunanje (politične) pritiske.
Vsak sodnik, ki se spopada s kakršnimkoli zunanjim pritiskom, mora skrbeti za institucionalno neodvisnost. Da so med politiko oziroma izvršilno vejo oblasti in pravosodjem interakcije, je povsem naravno. Če pogledamo že samo s finančnega vidika. Sodstvo za delovanje potrebuje denar, zagotavlja pa mu ga parlament. Že s tem se vpleta v sodstvo. Povsem nekaj drugega pa je, ko se izvršilna oziroma politična veja oblasti ne strinja z odločitvijo sodišča samo zato, ker je to odločalo po črki zakona. Ni primerno, da politika ne sprejme sodne odločbe. Potem politika lahko pade v skušnjavo in poskuša potlačiti sodstvo na različne načine. V delo sodstva poskuša, denimo, vnesti določene spremembe kot kazen za njihove avtonomne odločitve. Sodnik se mora upreti vsakim takšnim poskusom, ki so posledica njegove sodne odločitve.
»Mirno povem, da ste pri sodstvu nad povprečjem, pravzaprav zelo visoko, če se osredotočim na učinkovitost.«
Kakšen mora biti po vaši oceni dober sodnik?
Mislim, da mora biti pošten in se zavedati, da navzven ustvarja podobo javne osebnosti. V očeh javnega mnenja mora biti povsem transparenten. Hkrati mora biti inteligenten, dobro izobražen, biti mora tudi potrpežljiv in previden. Nikoli se osebno ne sme postaviti na nobeno stran, vodi ga lahko samo zakon. V sodni dvorani mora obema stranema zelo dobro prisluhniti. Tistemu, ki izgubi, mora biti ob sodni odločbi jasno, zakaj je izgubil oziroma se je sodišče odločilo, kakor se je. Odločba mora biti zelo dobro utemeljena. Problem ni pri zmagovalcih, ampak tistih, ki izgubijo. In ti potem ne zaupajo v sodstvo in dvomijo o sodnikovi odločitvi. Vsak sodnik s svojim vsakodnevnim delom, ko v vsakem primeru sodi nepristransko in pošteno, pripomore k vladavini prava.
Kako naj se sodstvo uspešneje bojuje proti diskreditacijam in napadom na posamezne sodnike?
Če sodnika napadajo, je to zanj gotovo neprijetno in se težko brani. Takšno početje ni primerno samo zato, da bi s tem poskušali vplivati na odločitve sodnikov. Sodniki morajo biti povsem umaknjeni od politike, to jim daje kredibilnost. Sodnik se lahko brani na različne načine, pomembno je, da mu pri tem v bran stopijo, denimo, sodni svet in druge organizacije.
Nekatere države Evropske unije imajo večkrat ponižujoč odnos do sodstva, predvsem ko se sodna odločitev ne izide po pričakovanjih oblastnikov. To pa vpliva na ugled sodstva kot celote. Kako pomembno je, da oblast utrjuje zaupanje državljanov v sodstvo, ne pa da ga še dodatno ruši?
To, da se utrjuje zaupanje v sodstvo, je zelo pomembno. Parlamentarna demokracija je pomembna tudi zato, da vsi spoštujejo sodno vejo oblasti. A žal ni vedno tako. Sodstvo si mora zaupanje sicer vedno izboriti, in to z utemeljenimi odločitvami. Del problema, ki ga vidim, je del zakonodaje nekaterih evropskih držav, ki je še iz prejšnjih, komunističnih časov. To je lahko madež, saj so zdaj drugačni časi, poudarek je na človekovih pravicah.
»Nihče od zunaj – ne politika ne kdorkoli drug – nima pravice sodnikom narekovati, kako bi morali odločati.«
Nekatere vlade, med njimi tudi sedanja slovenska, diskreditirajo odločbe ustavnega sodišča, namesto da bi jih spoštovale. Kako nevarno je takšno početje za vladavino prava, ki je temelj demokratične družbe?
Seveda je to nevarno. Menim, da nihče od zunaj – ne politika ne kdorkoli drug – nima pravice sodnikom narekovati, kako bi morali odločati. Tako me, recimo, skrbi, če evropski parlament kateri od določenih držav članic Unije narekuje, kako bi morale odločati. To se mi ne zdi primerno. Sicer pa je vladavina prava odvisna od vsakodnevnega uspešnega dela sodstva in sodnikov, ki večkrat presojajo tudi skladnost ravnanja drugih dveh vej oblasti z zakonom, zato sodniki ne bi smeli postati tarča kritik.
Prihajate iz Združenih držav Amerike, kjer se gotovo tudi spopadate z različnimi izzivi v sodstvu ...
Pri nas gre za velik sodni sistem, imamo 51 različnih sistemov in še federalnega, v katerem delujem tudi sam. Največji problem, ki ga vidim, je, da so sodne odločbe večkrat spolitizirane. Politiki zelo veliko časa zapravijo za to, da narod prepričujejo o svojih pogledih na sodno odločitve. Zaradi tega ima sodstvo zdaj, recimo, manj podpore in zaupanja javnosti, kot ga je imelo pred desetimi leti. To se mi zdi ključni problem.
