Fajonova napovedala varnostni sporazum z Ukrajino
Zunanja ministrica Tajna Fajon je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko povedala, da Slovenija pripravlja dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino. Gre za podoben sporazum, kot ga je Kijev že sklenil z več državami.
Fajonova je na seji poudarila, da Slovenija preučuje načine, kako bi lahko pomagala Ukrajini. Tako je med drugim spomnila, da je že na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek podprla predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino. Dodatno pa Slovenija preučuje tudi možnosti podpiranja Kijeva v okviru deklaracije skupine G7 o ukrajinski podpori. V okviru tega preučujejo možnost podpore pri povojni obnovi in boju proti dezinformacijam.
Bruselj predlaga uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za vojaško podporo Ukrajini
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes državam članicam posredoval predlog, v skladu s katerim bi del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, porabili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Po Borrellovih besedah je teh prihodkov za tri milijarde evrov na leto.
Pri tem je ministrica dejala, da Slovenija pripravlja tudi dvostranski sporazum z Ukrajino o varnostnem sodelovanju. Gre za podoben sporazum, ki ga je Kijev že podpisal med drugim z Londonom, Berlinom, Parizom in Københavnom. Dvostranski varnostni dogovori so sicer del zavez, ki so jih sprejeli v okviru formata G7 ob robu vrha Nata v Vilni julija 2023.
Glede Ukrajine je ministrica še pojasnila, da je trenutno edina aktualna mirovna formula, ki jo je predlagala Ukrajina. Fajonova se zaveda, da je nujna širša podpora temu predlogu tudi z globalnega juga in iz skupnosti držav G20. Ukrajinski predlog sicer predvideva umik ruskih sil z zasedenih območjih. Pri tem je na primer poslanec Svobode Miroslav Gregorič opozoril, da je iluzorno pričakovati, da bo prvi korak k mirovnim pogajanjem umik ruskih vojakov z okupiranih območij.
Poslance so med drugim zanimale še razmere v Gazi. Ministrica je zagotovila, da si Slovenija prizadeva zagotoviti takojšnjo prekinitev ognja, dostavo humanitarne pomoč in izpustitev talcev. Pri tem je poudarila, da je Slovenija del manjše skupine šestih držav, ki tako rekoč iščejo rešitve za mir v Gazi in možnosti za konkretne korake v smeri priznanja Palestine.
Slovenija pri tem podpira tudi možnost organizacije širše mirovne konference, na kateri bi sodelovali vsi akterji v regiji. Se pa zaveda, da se izvedba te mirovne konference vse bolj odmika in da obstaja velika nevarnost še dodatnega razlitja konflikta v regiji. Dodala je, da so trenutno vsi napori usmerjeni v zagotovitev mirovnega načrta za rešitev dveh držav, če tega ne bo, pa bodo šli v smeri priznanja Palestine.
Na seji so danes poslanci ministrico med drugim spraševali še glede širitvenega procesa Evropske unije. Fajonova je pri tem glede Bosne in Hercegovine ocenila, da je bil dosežen preboj. Izrazila je še upanje, da bo država na vrhu EU ta teden dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj.
