Pomemben pritisk ob pripravi nove visokošolske zakonodaje
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je ob današnji slavnostni akademiji ob 90-letnici izdajanja Elektrotehniškega vestnika in 70-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, na kateri pričakujejo predsednika vlade Roberta Goloba, ki je tudi slavnostni pokrovitelj akademije, opozoril na vprašanje avtonomije v visokem šolstvu.
V VSS poudarjajo, da današnji premierov obisk sovpada z obravnavo »osnutka Zakona o visokem šolstvu, ki ga ni mogoče označiti drugače kot brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz, saj med drugim predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva.«
Kot pojasnjujejo v VSS, nastajajoči zakon hudo omejuje zakonske določbe o demokraciji v javnem visokem šolstvu: »Predlog v celoti črta zakonske določbe o splošnih in neposrednih volitvah dekanov in odločitve o tem prepušča organom univerz, kar bo lahko vodilo v vrnitev elektorskega sistema, ki bi omogočal trgovanje z glasovi. Predlog tudi črta zakonske določbe o utežeh volilnih glasov treh skupin volivcev (akademskih delavcev, delavcev skupine J in študentov) na volitvah rektorja, kar lahko vodi v omejitev vrednosti zlasti študentskih glasov.«
V Visokošolskem sindikatu Slovenije so pozvali rektorje, naj se javno opredelijo do predloga ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije: »Na sestanku delovne skupine za novi zakon so bili namreč žal nekateri naravnost navdušeni nad tem, medtem ko niti njihovi dekani, kaj šele preostala akademska skupnost ne ve ničesar o tem, kakšna stališča zastopajo.«
Ministrstvo: Očitki so neutemeljeni
Na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da se s prenovo visokošolske zakonodaje ukvarja delovna skupina, ki se redno sestaja, v njej je tudi predstavnik VSS. Kot so dodali, bo delovna skupina pripravila koncept in predlog nove visokošolske zakonodaje, ki naj bi bila predvidoma pripravljena do konca leta.
Očitke visokošolskega sindikata na ministrstvu zavračajo: »Očitki so ne samo neutemeljeni, temveč tudi neresnični. Osnutek nove visokošolske zakonodaje ne obstaja, ne obstajajo nikakršni predlogi o privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva, o koncentraciji moči v rokah peščice ali uvedbi korporativnega upravljanja. Razumljivo pa je, da članice in člani delovne skupine lahko izražajo svoja stališča glede visokošolske zakonodaje. Pričakujemo, da bo visokošolski sindikat svoje predloge in pomisleke v prihodnje izražal v delovni skupini, in ne v medijih. Delovna skupina je bila ustanovljena prav zato, da predstavniki različnih institucij oziroma akademske skupnosti podajo svoje predloge in izrazijo svoja mnenja. Delovna skupina mora delovati neodvisno, brez pritiskov, kar vključuje tudi pritiske sindikata.«
Glavni tajnik VSS in član delovne skupine Marko Marinčič je za Delo na te očitke odgovoril: »Ko govorimo o teh temeljnih konceptih, gre za tako pomembne zadeve, da ne morejo biti le stvar ene ozke skupine. Ti temeljni koncepti zadevajo celotno skupnost.« Tudi v sporočilu za javnost so zapisali, da si »univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke ne bomo pustili vzeti avtonomije, ki jo imamo kot članice in člani akademske skupnosti«. V VSS namreč poudarjajo, da bi zakon, kot zdaj nastaja, povečal avtonomijo vodstev, medtem ko je »avtonomija univerz last univerzitetne skupnosti«.
Različna razlaga avtonomije
Na Univerzi v Ljubljani se, tako kot na ministrstvu, z očitki VSS ne strinjajo: »Poleg tega, da predloga zakona sploh še ni, temveč poteka vsebinska razprava o izhodiščih in dikciji zakonske materije, gre v tej razpravi za preprosto vprašanje avtonomije univerz: ali želimo, da nam država z zakonom zelo natančno predpisuje način delovanja, ali pa si želimo, da nam odločevalci z zakonom prepustijo avtonomijo, podobno, kot je običajno v večini evropskih držav.«
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je za Delo odgovoril, da »avtonomija seveda prinaša veliko odgovornost, tu pa se očitno razhajamo v naših pogledih na univerzitetno skupnost. Sam menim, da smo dovolj zreli, da bomo avtonomijo ustrezno uveljavljali v dobro univerz in vseh zaposlenih na univerzah. Kot rektor Univerze v Ljubljani zagotavljam, da bomo zakonsko pridobljene pravice sodelovanja v demokratičnih procesih na naši univerzi in fakultetah še naprej spoštovali, tako v ustreznih aktih kot pri delovanju naših organov, če pa se bo izkazalo, da je večinsko mnenje na univerzi, da ne želimo takšne avtonomije, bomo tudi to upoštevali in zastopali takšno stališče pri pripravi zakona.«
Iz Univerze v Ljubljani so še odgovorili, da delovna različica zakonskih sprememb še vedno vsebuje navedbo, da rektorja volijo na splošnih in neposrednih volitvah tri skupine volivcev, priznavajo, da volitve dekanov niso več opredeljene: »To naj bi bilo preneseno na avtonomno odločanje univerz kot del avtonomije notranje organiziranosti univerz. Pri tem pa je treba poudariti, da rektorji nimajo pristojnosti, da bi lahko ukinili volitve, saj imata odločevalsko moč na univerzah senat in upravni odbor, vedno je potrebno tudi pozitivno pravno mnenje statutarne komisije. Vse to zagotavlja, da se statuti univerz ne morejo spreminjati na podlagi morebitne želje posameznikov.«
