Zdi se, kot da se je na 25. svetovnem skavtskem festivalu, ki se je spektakularno končal sinoči na seulskem stadionu s K-pop ekstravaganco, vse zarotilo proti 43.000 udeležencem, večinoma starim od 14 do 18 let. Okoli 300 jih je prišlo tudi iz Slovenije. Že na začetku 12-dnevnega srečanja so se razkrile velike pomanjkljivosti v organizaciji, nato so življenje ohromili še vročinski val, tajfun, izbruh covida in celo obtožbe o problematičnem vedenju.

Od poplav do gnile hrane

Zapleti so vrhunec dosegli v ponedeljek, ko se je tajfun Khanun prelevil v tropski vihar, zaradi česar so bili organizatorji prisiljeni predčasno razpustiti tabor in evakuirati vse udeležence. Ti so bili dotlej nameščeni v šotorih na prostornem območju Saemangeum, na katerem ne raste niti eno samo drevo. Tabornike so razselili po vsej državi, nekateri, med njimi tudi slovenski, so odpotovali v več sto kilometrov oddaljeni Seul, kjer so bile razmere precej boljše.

Zadeva je odmevala tako močno, da se je pred nekaj dnevi predčasno s počitnic vrnil celo južnokorejski predsednik Jun Suk Jeol in zahteval, naj tabornikom pošljejo neomejeno število klimatiziranih avtobusov. V koloni, ki je zapustila prizorišče, je bilo več kot tisoč avtobusov. A za nekatere odprave je bila gesta prepozna, saj so obupali že pred tem. Prvi so s tabornega prostora odpotovali člani britanske odprave, ki sodi med številčnejše, sledili so jim Američani pa predstavniki Singapurja in Nove Zelandije.

Težave pa so nastale že pred začetkom festivala. Teden dni pred odprtjem je močno deževje ogromni taborni prostor spremenilo v orjaško in blatno močvirje. Pojavili so se številni komarji in muhe, temperature so se dvignile na 35 stopinj, nastopila je velika vlaga. Že prvo noč so obravnavali več kot 400 primerov izčrpanosti zaradi vročine, več kot 70 ljudi je zbolelo za covidom. Organizatorji so poskrbeli za dodatno zdravniško pomoč, senco in klimatske naprave, a vse to ni preprečilo polomije. Udeleženci so tarnali zaradi slabih sanitarnih razmer, gnile hrane, pomanjkanja sence. Slišati je bilo tudi pritožbe, da niso dovolj poskrbeli za varnost deklet. Preiskava še teče.

Od pritožbe
do kraljevske namestitve

Slovensko odpravo v Južno Korejo je organizirala Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) in je bila rekordna, štela je namreč 320 ljudi: 10 članov vodstva odprave, 24 vodnikov, 70 članov mednarodnega osebja in 216 udeležencev. Posebej je treba poudariti še, sporočajo iz vodstva ZTS, da so vsi prostovoljci ter da za delo pred dogodkom, med njim in po njem ne prejmejo nobenega plačila.

Posebna organizacija je bila potrebna zaradi tajfuna Khanun, saj so morali preventivno premestiti vse udeležence jamboreeja. Foto Anthony Wallace/AFP

Kot pojasni Metoda Zalar, ki je v Zvezi pristojna za marketing in komunikacije, so se v korejskih in mnogih tujih medijih že od začetka letošnjega jamboreeja pojavljale številne kritike, usmerjene proti korejskim organizatorjem. Tudi vodstvo slovenske odprave je že ob prihodu na taborni prostor poročalo o pestrem vremenskem dogajanju. Po nevšečnostih s poplavami so se dvignile temperature, nekaj dni zatem so meteorologi napovedali prihod tajfuna. Poleg tega je bil začetek jamboreeja zaznamovan s slabo logistično pripravljenostjo korejskega organizatorja, neprimernimi higienskimi razmerami in drugimi pomanjkljivostmi.

Neža M. Slosar je kot vodja odnosov z javnostjo pri slovenski odpravi začetno dogajanje opisala kot »neprimerne in nevarne razmere na tabornem prostoru«. Zato so se takoj povezali s slovenskim veleposlaništvom v Južni Koreji ter kot edina odprava korejskim organizatorjem in Svetovni skavtski organizaciji (WOSM) podali pisno pritožbo in zahtevo po ureditvi razmer. Imeli so pripravljen tudi načrt za odhod, a ker je oddana pritožba zalegla, skavtska organizacija je skupaj s korejsko vlado poskrbela za izboljšanje razmer, so ostali. »Za slovenske udeležence je bilo od takrat dobro poskrbljeno, uredili so dodatne klimatizirane prostore, zagotovljena je bila zadostna količina vode, ledu in napitkov, program je bil pester in prilagojen razmeram. Smo pa v slovenski odpravi ves čas delovali preventivno, tako da med njenimi člani nihče ni potreboval zdravniške oskrbe zaradi visokih temperatur.«

Pred dnevi se je s počitnic predčasno vrnil celo južnokorejski predsednik Jun Suk Jeol in zahteval, naj tabornikom pošljejo neomejeno število klimatiziranih avtobusov. Foto Anthony Wallace/AFP

Posebna organizacija je bila potrebna zaradi tajfuna Khanun. Že tri dni prej so stekle priprave na preventivno premestitev vseh udeležencev jamboreeja na druge lokacije na območje Seula. Premestitev so izvedli 8. avgusta.

»Najbrž lahko tudi že pregovorni taborniški naravnanosti, da smo vedno pripravljeni, pripišemo, da je preventivna premestitev več kot 40.000 mladih tekla gladko, ob obilici dobre volje, brez stresa za udeležence. Vodstva odprav smo dobila vse informacije in natančno časovnico, zatem pa smo še v praksi videli, da je res mogoče, da več kot 900 avtobusov speljuje eden za drugim v 30-sekundnem intervalu, pri čemer smo bili na cilju še prej, kot je bilo načrtovano,« je Slosarjeva povzela torkovo dogajanje.

Člani slovenske odprave so bili v Seulu nameščeni na dveh lokacijah, v razvojnem centru in univerzitetnem dormitoriju. »Seveda se pozna, da nismo več na tabornem prostoru, saj nas ni več na kupu 40.000 in tudi program ne more biti enak, kot bi bil na prvotnem prizorišču v Saemangeumu, še vedno pa je vzdušje odlično. Organizatorji in gostitelji so izjemno prijazni in ustrežljivi, med člani odprave komentiramo, da smo kot kralji – namestitev je vrhunska, hrana prav tako, tudi nadomestni program, ki so ga pripravili, je pester in zanimiv.«

Slovenska odprava v Južno Korejo je bila tokrat rekordna, štela je 320 ljudi. Foto facebook ZTS

Tako bi danes, ko se vse počasi zaključuje, lahko rekli: konec dober, vse dobro. Marsikaj nepredvidenega so taborniki tokrat doživeli, a so v vodstvu slovenske odprave skrbeli, da so bili vsi udeleženci varni in da se dobro počutijo. Ravnali so preventivno, od tega, da so v vročinskem valu skrbeli za ustrezno hidracijo in počitek, do tega, da so pravočasno in ustrezno z udeleženci in njihovimi starši oziroma skrbniki delili informacije. Predvsem pa so se trudili, da jamboree ostane za mlade prijetna izkušnja. In v takšnem vzdušju so ostali vse zadnje dni.

Prvi člani slovenske odprave se bodo v domovino vrnili že danes, preostali pa v ponedeljek, kot je bilo načrtovano.

Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli po sklepu jamboreeja v Južni Koreji. To je sinoči pokazal tudi spektakularni koncert na stadionu. Foto AFP