Srebrni cunami bo prinesel nove lastnike več kot 50.000 zaposlenim
Slovenijo v naslednjem desetletju čaka drugi največji, na več kot sto milijonov evrov ocenjen prenos premoženja, v njenem obstoju. T. i. srebrni cunami naj bi sprožila upokojevanja kakšne četrtine ustanoviteljev mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki bodo lastništvo predvidoma prenašali na nove lastnike. V teh družbah ima delo od 50.000 do 80.000 ljudi, letno pa ustvarijo med 15 in 20 odstotkov dodane vrednosti.
2. kongres ekonomske demokracije danes v Ljubljani
Ob 17.30 se bo v Mestnem muzeju Ljubljana pričel drugi kongres ekonomske demokracije, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomsko demokracijo. Namenjen je razpravi o možnostih spodbujanja lastništva zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Obravnaval bo pričakovana zakonodajna predloga na področju lastništva zaposlenih in vlogo finančnih instrumentov pri podpori prenosa lastništva na zaposlene.
Toda brez ustrezne politične, finančne in državne podpore ne bo šlo, opozarjajo na Inštitutu za ekonomsko demokracijo (IED), ki ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov, med njimi sta Jack Moriarty, direktor fundacije Lafayette Square Foundation in ekonomist David Ellerman, predsednik in soustanovitelj IED, proučuje, kolikšen potencial ima lastništvo zaposlenih kot oblika ekonomske politike.
Družinsko nasledstvo, ugotavlja IED, ne zagotavlja zadostnega orodja za reševanje tega izziva, in tudi trg je za deleže in delnice slovenskih podjetij slabo razvit. Kot pravi direktor IED Tej Gonza, so pripravljenost zaposlenih, da vstopijo v lastništvo podjetij, proučevali prek uveljavljenega modela reševanja lastniškega nasledstva Esop (Employee Stock Ownership Plan). Ta v ZDA, denimo, vključuje enajst milijonov delavcev v sedem tisoč podjetjih ali desetino zaposlenih v zasebnem sektorju.
V naši državi se trenutno pripravljata dve zakonski iniciativi. Gre za prenovo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku ter za t. i Esop zakonodajo, od katerih si pripravljalci, ministrstva za gospodarstvo, za solidarno prihodnost in za delo, družino in socialne zadeve, v procesu pa sodeluje tudi IED, obetajo hitrejšo regulacijo tega področja in hkrati več odločitev za vstop zaposlenih v lastništvo podjetij.
Prvi zakon, ki je že v medresorski obravnavi, se usmerja v kupovanje deležev v podjetjih, ko se zaposleni odloča, ali dobiček vzeti ali ga investirati v podjetje. Drugi zakon rešuje predvsem lastniško nasledstvo oziroma vprašanje, kaj s podjetjem, ko se želi lastnik upokojiti ali izstopiti iz »aktivnega« lastništva, njegovih potomcev pa, kot pravi Gonza, »ne zanima izdelava PVC cevi v maminem oziroma očetovem podjetju«. Potencialno sta oba zakona lahko sprejeta že do konca leta.
Esop zakonodaja omogoča odkup delnic ali deležev od ustanoviteljev, ki odhajajo, se upokojujejo ali želijo nagraditi ter motivirati zaposlene, s strani namenskega sklada v upravni obliki zadruge.
Lastništva se Slovenci oklepamo
Slovenci se že tradicionalno trdno oklepamo vsakršnega lastništva. Ga bomo tokrat zlahka spustili iz rok? Obratno, odgovarja Gonza, vrnili ga bomo nazaj v svoje roke. Povpraševanje je sicer nižje, kot bi lahko bilo, dodaja, iz gospodarstva pa prihajajo informacije, da so potrebe ogromne zlasti v kontekstu nasledstva: »Tudi pripravljenost gospodarstvenikov, ko jim poveš in jih pomiriš, da to ni samoupravljanje, temveč moderna oblika, pogosta v razvitem svetu, je večja, kot bi morda predvidevali na prvi pogled.«
Ko se Slovenci naučimo finančnega opismenjevanja in vrednotenja lastništva, smo izredno dobri lastniki. Tej Gonza
Na vprašanje, ali vstop zaposlenih v solastništvo pomeni konec tajkunstva, pol zares pol v šali Gonza odgovarja: »Pozdrav delavskim tajkunom.«
Davčne olajšave, ki jih zakonodaja prinaša, in regulatorni okvir bosta dala lastnikom možnost, da vstopijo v model Esop. »Menim, da bo velik del lastnikov, ki ne vedo, kako izstopiti iz podjetja, ker so bodisi pred upokojitvijo bodisi hočejo motivirati zaposlene, vzpostavil solastništvo zaposlenih. Kako daleč nam bo uspelo to lastništvo promovirati v gospodarstvu, pa je odvisno od podpornega okolja, med drugim tudi od te in naslednjih vlad, kako bodo razvijale znanje, strokovno podporo, mentorstvo in finančne instrumente.«
Gonza poudarja, da model Esop v nasprotju s preteklostjo, ko so podjetja vrednotili zelo nerealno, odkupe podjetij pa izvajali v interesu male skupine ljudi, sloni na vzdržnosti.
V Sloveniji je že bilo nekaj poskusov, ko so zaposleni propadajoča podjetja poskušali reševati z delavskim odkupom. Kot pravi predsednica strokovnega odbora IED in profesorica na FDV dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, lastništvo zaposlenih v takih primerih ni jamstvo za nadaljnji obstoj podjetja: »So pa primeri, da uspešna podjetja v lasti zaposlenih poslujejo dobro ali še boljše.« Po njenem je pomembno, ne spodbujati politike špekuliranja: »Vstop delavcev v solastništvo spodbudiš s finančnimi mehanizmi.«
Smo Slovenci dobri lastniki?
Potencial za to imamo, odgovarja Gonza: »Potrebujemo pa finančno opismenjevanje, izobrazbo in vrednotenje lastništva. Ko se jih naučimo, smo izredno dobri lastniki.«
Primer dobre prakse
To je visokotehnološko podjetje Inea s sto zaposlenimi. Po besedah Aleša Cimpermana, člana upravnega odbora zadruge, lastnice podjetja Inea, zadruga šteje 80 članov. V kratkem pričakujejo, da bo imela v Inei 100-odstotni delež. Zadrugo so ustanovili zaposleni kot lastniški mehanizem in nato odkupili deleže podjetja.
