Znanstvena skepsa

Posamezniki v zdravstvu hitro veljamo za prismuknjene angele ob pokajočem optimizmu, ki je namenjen ranjenim.
Fotografija: Posledice pandemije in političnih sopotnikov so privedle do nenavadne dvojnosti, ki verjetno izvira iz strahu, podpihovan z neznanjem. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Posledice pandemije in političnih sopotnikov so privedle do nenavadne dvojnosti, ki verjetno izvira iz strahu, podpihovan z neznanjem. FOTO: Reuters

Utemeljene razprave, dvomi in polemike lahko vodijo do konstruktivnih rešitev. Neutemeljena izpodbijanja idej, nepodprto namensko miniranje in navajanje nepovezanih nepomembnosti ali nesmislov popolnoma zavirajo uspešnost dela. Prispodoba »človek človeku virus« je aktualna, kot so aktualne posledice covida-19. Tega ni prinesel covid-19, to se je kuhalo. Kolektivna utrujenost in kronično nezadovoljstvo je le privrelo na plan ob pojavu te preklete epidemije.

Če citiram novinarja časnika Delo: »Ob tem gre tudi za modne trende, danes je zelo modno oziroma že kar obvezno, da smo sitni in nezadovoljni, zadovoljnega in nasmejanega človeka imamo večinoma za kar povsem prismuknjenega ali pa vsaj za osebek kratke pameti. [...] Kot da nam je vsem ušlo iz spomina, da sta posameznik in družba kompleksna, zapletena, občutljiva, ranljiva in nepopolna dovzetna struktura« (Peter Rak o naraščajoči družbeni histeriji, sobota, 14. avgust 2021).

image_alt
Neznosna norost proticepilstva


Sodobna družbena dinamika in pričakovanja


doc. dr. Mojca Amon
doc. dr. Mojca Amon
Posamezniki v zdravstvu hitro veljamo za prismuknjene angele ob pokajočem optimizmu, ki je namenjen ranjenim. Sodobna družbena dinamika se v prenesenem pomenu nagiba k instantni dozi poživila, kot so hitri odmevni mali uspehi. Še vedno vse preveč ljudi uporablja družbena omrežja kot instantno kavo dnevnih informacij. V izobraževanju si prizadevamo za kritičen odnos in razmišljajoč pristop do informacij različnih virov. Zadnje je jasno strukturirano v znanosti, kjer so podatkovne zbirke in viri znanstveno ustrezno umeščeni. Kljub temu morajo biti pri zbiranju podatkov določena jasna vključitvena in izključitvena merila za ustrezen nabor orodja, ki sistematično in metodološko pripeljejo do raziskovalnih odgovorov ali potrditev ter zavrnitev postavljenih hipotez. Lahko se tolažimo z dejstvom, da sta hiter način življenja in visoka pričakovanja družbe le trend, modna muha, vendar življenje mineva. In tu je človek. Če se vrnemo v čas pred nami ali poglobimo v biološki pomen časa, je jasno, da je za pomembne reči potreben čas. Za velika odkritja je potrebnega več truda, časa, ponavljanja, vztrajnosti, vključno s številnimi padci, ovirami, izkušnjami.

Primer poti padcev, ovir in zmag je študij, pot pobiranja jagod kot biserov izkušenj. Študent z vpisom v študijski program vstopi na pot odkrivanja, spoznanj, padcev in zmag, ki vodijo do začetka kritičnega razmišljanja in začetka strokovnega dela. Vse ob ohranjanju razsodnosti, kritičnosti, vztrajnosti in nenehnem intelektualnem hranjenju lahko vodi do konkretnih utemeljenih strokovnih uspehov. Tudi v zdravstvu. Zdravstveni delavci zato »ne pomagamo«, temveč »le dosledno ocenjujemo ter trmasto spodbujamo posameznikove danosti, ki se izražajo s telesnimi zmogljivostmi in sposobnostmi«. To počnemo anatomsko in fiziološko utemeljeno, kadar želimo doseči notranjo motivacijo posameznika. Vse početje tako na pamet enostavno izzveni, je netrajno ali celo usodno. Opisan je primer zaupanja v delo posameznikov v zdravstvu in medicini. Morda primer strezni in ogreje zaupanje v stroko.

image_alt
Obvezno cepljenje – edini izhod?


Kakšen okus ima vsakdanja kava ob facebooku?


Posledice pandemije in političnih sopotnikov so privedle do nenavadne dvojnosti, ki verjetno izvira iz strahu, podpihovan z neznanjem. Dr. Aleš Vesnaver, dr. med., tako opiše katastrofalen odziv posameznikov družbenih omrežij na strokovno mnenje glede obveznega cepljenja kot edini izhod iz pandemije covida-19. Burni plaz, ki ga sproži stališče strokovnjaka, se sprevrže v sovražni govor (ang. hate speech) in celo škodljiv idiotski govor (idiot speech), ki je že značilen za družbena omrežja. Kam nas je pripeljala nekritičnost? Je to posledica necenjene izobrazbe v naši deželi? Cena nebranja? Cena kave ob facebooku? Ali pač morda potrebujemo nov pristop in večjo prisotnost znanosti na družbenih omrežjih? Kako dolgo bomo kuhali takšno instant kavo? In ne nazadnje, nas sploh še zanima, kakšna kava ima pravi okus?

image_alt
Zakaj se je cepil Luka Dončić


Medicinske neresnice, nestrokovnosti in zavajanja predstavlja prodorna psevdoznanost. Nujna bo intenzivnejša prodornost širšega okolja, ki bo spodbujala znanost in cenila znanje na vsakem koraku. Posebna moč se skriva v učenju. Verjamem v um mladih. In verjamem v sposobnost uma, ki se s treningom krepi. Nikoli nismo prestari za branje in učenje. Čeprav se zdi za trenutek malce prismuknjeno, verjamem v srečen um, ki je tako vztrajen, trmast in predan, da ga ne premakne sapa, neurje ali orkan. To je del tistega, kar poskuša vlivati sodoben pristop izobraževanja. Veselje do znanosti in spoštovanje drugačnosti, ki je utemeljena. Verjamem, da je pereči primer proticepilskega junačenja po besedah dr. Alojza Ihana (Delo, 1. 8. 2021) zgolj primer netrajne instantne artikulacije, ideologije, mitologije. Strah je neznanje in intuicija pravi, da skepsa do znanosti vendarle ni prisotna v zdravem mladostnem in srečnem umu, ki želi vedeti več.

Situacija opozarja na prioritetni pomen znanosti. Vsak področni strokovnjak ali znanstvenik, ki se oglasi tudi za namene poljudnosti in vsakdanjosti, zaseje nove priložnosti za nastanek rodovitnega polja pšenice.

***

doc. dr. Mojca Amon Visokošolski zavod Fizioterapevtika

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva

Komentarji: