Zamuda je vplivala na pregon oškodovanja EU
Ker je bila Slovenija pol leta le na papirju članica Evropskega javnega tožilstva, se je to poznalo tudi pri zamudah pri preiskavah, je bilo med drugim jasno sporočilo glavne tožilke Laure Codruta Kövesi, ki je obiskala Slovenijo in danes spregovorila javnosti.
Prvo damo evropskega tožilstva Lauro Codruta Kövesi je gostil generalni državni tožilec Drago Šketa, sestala pa se je tudi s predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič. Ne čas ne strokovnjaki, s katerimi se je srečala, niso bili naključno izbrani.
Po žolčni tako politični kot strokovni razpravi je namreč pred dnevi vlada le imenovala Tanjo Frank Eler in Matejem Oštirjem za delegirana tožilca v ekipo Evropskega javnega tožilstva. A je bilo iz vladnih vrst kaj hitro slišati še, da je imenovanje začasno in da ju lahko odpokličejo. Temu primerno naj bi novelirali tudi zakon o državnem tožilstvu.
Vendar je bila Codruto Kövesijeva jasna: »Nihče ne more odstaviti evropskih delegiranih tožilcev brez našega soglasja.« Opozorila je še na pritiske na tožilstvo s spreminjanjem zakonodaje in pozvala slovenske tožilce: »Bodite pozorni, spregovorite, niste sami«.
Izrazila je zadovoljstvo, da je le začela delovati pisarni evropskega tožilstva tudi v Ljubljani, saj bodo lahko sedaj preiskovali vse primere iz Slovenije in tiste iz drugih držav članic, ki so povezani s Slovenijo.
Prvo delo za tožilce se šele začenja
»Da imamo evropske delegirane tožilce je šele začetek,« je izpostavila. Kot je še povedala, je evropsko tožilstvo od junija odprlo več kot 500 kazenskih primerov, skupno škodo pa ocenjujejo na okoli pet milijard evrov. A jih, kot pravi, zdaj čaka glavno dleo, saj morajo vse to preučiti, oceniti in preiskave spraviti v zagon.
Drago Šketa je obisk evropske kolegice označil kot dokaz pomembnosti predstavnikov Slovenije za delovanje Evropskega javnega tožilstva. Kot je še povedal, imajo zdaj okoli 20 do 30 primerov finančnih, ki so zanimive za evropsko tožilstvo in nad katerimi imajo ti diskrecijsko pravico. Hkrati pa je prepričan, da bosta imenovana tožilca delo dobro opravljala.
Tamara Gregorčič je vnovič izpostavila, da sta bila imenovana tožilca izbrana na podlagi razpisa, izbira pa je temeljila na njunih strokovnostih.
Njuno imenovanje omogoča, tako Gregorčičeva, ustrezno delovanje evropskega javnega tožilstva v Sloveniji in zakonitost predloga državnotožilskega sveta. Ta z grenkobo tudi spremlja spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, saj dopušča nedopustno politično kadrovanje. Izključena pa je tudi strokovna javnost iz razprave.
Neodvisno delo državnega tožilca je ustavno zagotovljeno, to pa po oceni Gregorčičeve predlagana sprememba ruši.
