Zlatorog na obisku pri naših severnih sosedih
V kinu Metro, hišnem kinu Avstrijskega filmskega arhiva, se je nocoj v produkciji Slovenske kinoteke ter sodelovanju z Avstrijskim filmskim arhivom in Slovenskim kulturno-informacijskim centrom (Skica) na Dunaju začela retrospektiva, v okviru katere bo v slabem mesecu dni (do 8. aprila) prikazanih kar 34 filmov različnih žanrov iz vseh obdobij slovenske kinematografske zgodovine.
Režiserka, scenaristka in sokuratorka predstavitve Varja Močnik je poudarila, da nobena retrospektiva slovenskega filma, omejena na izbor, ne more odgovoriti na vprašanje, kaj so glavne značilnosti in posebnosti slovenskega filma, prav tako ob pogledu na slovensko filmsko pokrajino »med filmi in avtorskimi poetikami najdemo redke skupne imenovalce.
A vendar pri vidnejših uzremo vztrajno raziskovanje odnosa posameznika do (izrazito slovenske) družbe, 'necenzuriran' pogled na domače družbenopolitične okoliščine in seciranje intimnih razmer, v katerih se znajdejo posamezniki. Izrazito individualistični glavni liki so pri tem pogosto soočeni z etičnimi vprašanji in dilemami ter v konfliktu ali vsaj neravnovesju z družbenimi normami. Filme družijo in razločujejo tudi samosvoji formalni prijemi in svojevrstne avtorske poetike.«
Nenehni boj za preživetje
Ob tem vsekakor težko govorimo o izrazitih slogovnih ali tematskih tokovih, je dodala Varja Močnik, saj »zgodovina slovenske filmske ustvarjalnosti ne ponuja zaokroženih slogovnih obdobij ali kakršnihkoli 'valov', a vendar so pomembni in deležni obravnave številni izrazito raznoliki avtorski opusi, ki praviloma ne sledijo tendencam kulturnih politik, temveč so zvesti zgolj svojemu, avtorskemu pogledu ter raziskovanju filmske govorice.
Slovenska kinematografija nikoli ni bila podvržena premišljeni ali trajnostni kulturni politiki in zato nikdar povsem podložna uradni politiki. Nezadostna (finančna, idejna) državna podpora slovenske filmarje sili v nenehen boj – za ustvarjalno in zgolj osnovno preživetje.«
Retrospektivo je nocoj odprla projekcija prvega slovenskega celovečerca V kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931), pred katero so si gledalci lahko ogledali tudi dva sodobna kratka animirana filma – večkrat nagrajeni Steakhouse (2021) Špele Čadež in Legendo o Zlatorogu (2022) Lee Vučko. V programu, ki bo na Dunaju potekal do 8. aprila, bodo sodelovali tudi nekateri slovenski filmski ustvarjalci in ustvarjalke; jutrišnjo projekcijo filma Boštjana Hladnika Ples v dežju bo uvedel pogovor o slovenski kinematografiji, na katerem bodo sodelovali režiserki Špela Čadež in Lea Vučko, režiser in filmski snemalec Karpo Godina ter sokuratorja retrospektive Varja Močnik in Igor Prassel iz Slovenske kinoteke, v četrtek pa bosta svoje filmsko ustvarjanje predstavila Karpo Godina in režiser Matjaž Ivanišin.
Filmski program
Steakhouse, Špela Čadež, 2021, Legenda o Zlatorogu, Lea Vučko, 2022, V kraljestvu Zlatoroga, Janko Ravnik, 1931, Mladina gradi, France Štiglic, 1946, Na svoji zemlji, France Štiglic, 1948, Ples v dežju, Boštjan Hladnik, 1961, Zdravi ljudje za zabavo, Karpo Godina, 1971, Karpopotnik, Matjaž Ivanišin, 2013, Slavica exception, Mako Sajko, 1971, Po isti poti se ne vračaj, Jože Babič, 1965, Na sončni strani ceste, Matjaž Klopčič, 1959, Triptih Agate Schwarzkobler, Matjaž Klopčič, 1997, Bizoviške perice, Jože Bevc, 1959, Sedmina, Matjaž Klopčič, 1969, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Karpo Godina, 1970, Splav Meduze, Karpo Godina, 1980, Barva spomina, Jože Babič, Giorgio Sestan,1967, Poljubi mehka me radirka, Zvonko Čoh, 1984, Krizno obdobje, Franci Slak, 1981, Stari most, Vlado Škafar, 1998, (A)torzija, Stefan Arsenijević, 2002, Ekspres, ekspres, Igor Šterk, 1997, Ljubezen na strehi sveta, Jan Cvitkovič, 2015, Kruh in mleko, Jan Cvitkovič, 2001, Boles, Špela Čadež, 2013, Varuh meje, Maja Weiss, 2002, Meje, Damjan Kozole, 2016, Rezervni deli, Damjan Kozole, 2003, Cukrarna, Jože Pogačnik, 1972, Boj za, Siniša Gačić, 2014, Na sončni strani Alp, Janez Burger, 2007, Peterka: leto odločitve, Vlado Škafar, 2003, Babičino seksualno življenje, Urška Djukić in Émilie Pigeard, 2021, Človek s senco, Ema Kugler, 2019.
