Sporna politika odstrela medveda
Leto je okoli in spet se bo začela polemika o odvzemu (odstrelu) medveda iz naravnega okolja. Po pritožbah raznih nevladnih organizacij je poleti 2022 postala pravnomočna odločba o odstrelu medveda in s tem omogočen odstrel v neprimernem letnem času.
Član zelene bratovščine sem skoraj že 50 let in česa takega v moji lovski karieri še nisem doživel. Kako je razvrednoten lov na medveda in njegovo trofejo. Uplenitev medveda v Evropi in svetu velja za življenjsko trofejo vsakega lovca. Odstrel tudi ni poceni, tudi meso se prodaja kot izredno tržno blago. To potrjujejo ceniki za odstrel medveda v Ameriki ali Kanadi pa tudi v Romuniji kot članici EU. Po navedeni odločbi je bil izdan sklep za odstrel medveda poleti, tako so odločili politiki. Ne samo, da gre kožuh kot trofeja v »jamo«, tudi meso je v toplih dneh dvomljive kvalitete. Pozabilo se je tudi na lovsko etiko, saj se je streljalo vse videno, tudi vodeče medvedke. Na svoj račun so prišli »streljači«, jasno, da jih ne morem imenovati uplenitelji, ampak pobijači. Žal jih je v naših vrstah čedalje več.
Čudim se, da proti taki odločbi ni ukrepala Lovska zveza Slovenije (v nadaljevanju LZ) kot naša krovna organizacija. Sicer so jih polna usta etičnega kodeksa. Če se strelja julija po vodečih medvedkah, to ni nič drugega kot kršitev etičnega, če ne celo moralnega kodeksa. Od LZ bi pričakoval, da vsem družinam pošlje dopis s predlogom bojkotiranja škodljivega odstrela. Če bi bili enotni, bi 22.000 glasov nekaj pomenilo in politiki bi začeli upoštevati naše strokovne zahteve.
V letu 2023 je prišla nova odločba o odstrelu medveda, lepo rečeno – o odvzemu iz narave. Bilo pa je vsaj v času, ko je bila koža pa tudi meso zaradi vremenskih razmer uporabno. Nastopil pa je drug problem: zaradi preštevilnosti in preobremenjenosti lovišč z medvedi so LD dobile v odstrel več medvedov. Po pravilu so jih oddale v odstrel lovskim gostom, seveda krepko pod cenikom LZ. Veliko se je streljalo po tako imenovanem pavšalu; streljalo se je vse, kar je prišlo »pod puško« – od 60 do 250 kilogramov težki medvedi ali medvedke, samo da je bil izpolnjen dogovor.
Medved je kot divjad velikega lova izgubil vso vrednost. Še v mojih bolj aktivnih časih je bil lov na medveda velik dogodek. Strelec je moral imeti obvezno spremljevalca, in to izkušenega lovca in tudi dobrega strelca. Kakor vidim, je zdaj popolnoma drugače. Lov na medveda je dovoljen vsakomur, ne glede na lovsko znanje. Na prežo odhajajo sami in streljajo na prvega, ki pride. Poznam primer zastreljenega medveda, ki so ga iskali že zvečer z neprimernim psom, neveščim za dela na krvni sledi. Seveda medveda niso dobili. Isti strelec je bil že naslednji večer spet na preži, da strelja drugega medveda. Odškodnine za ne najdenega medveda seveda ni plačal. Ne smemo pozabiti, da živali streljajo z neprimernimi kalibri, da o nočni optiki ne izgubljam besed.
Izhajajoč iz zgoraj navedene problematike sem pripravil nekaj predlogov kot izhodišče za širšo razpravo. Ti predlogi niso vezani samo na ravnanje z gojitvijo medveda, temveč na celostno podobo gojitve divjadi v našem okolju.
Državnim institucijam, razen ministrstvu za kmetijstvo, je treba odvzeti vse pravice upravljanja divjadi, posebej medveda oziroma zveri. Iz dosedanje politike in prakse je razvidno, da se je na pristojnih ministrstvih z divjadjo ukvarjal vsak, ki je le imel pet minut časa.
Pri ministrstvu za kmetijstvo bi morali ustanoviti zavod, ki bi deloval neodvisno od drugih zavodov. Pristojen naj bi bil za gospodarjenje z divjadjo in zvermi. V njem bi delovali vsi strokovnjaki, ki že delujejo na raznih ministrstvih in fakultetah, povezanih z okoljem in divjadjo. Škoda, da je to možnost izgubila lovska zveza, saj je postala stanovska organizacija brez pooblastil. Upam, da se bo zdaj kaj obrnilo na bolje, saj je zdaj vodja te krovne organizacije človek, vešč politike, pa tudi poslovni svet mu ni tuj.
Za vso državo bi morala veljati enotna odstrelna taksa za medvede. Morda ena za domače lovce, druga za tujce. Pri domačih lovcih bi morala veljati nižja odstrelna taksa samo za prvega uplenjenega medveda. S tem bi vsaj delno preprečili trgovanje. Trenutno to poteka.
Predlagam, da bi novoustanovljeni zavod lovskim družinam podelil dovolilnice za odstrel z osnovnimi podatki o starosti odstrela, teži in spolu. Ta dovolilnica bi morala biti plačljiva ob prevzemu. Denar, pridobljen na ta način, bi uporabili za poplačilo škod po medvedu. Pri taksi tisoč evrov in odstrelu sto trofejnih medvedov bi se v ta sklad zbralo 100.000 evrov, kar pa niso zanemarljiva sredstva.
Vse to in še kaj bi lahko dosegli z enotnim nastopom, saj ne smemo pozabiti, kako veliko moč lahko predstavlja 22.000 članov. Državi ne smemo dopustiti, da se tako mačehovsko obnaša do lova, saj je neposredno vezan na varstvo narave.
