Hrvati od danes še korak bliže evru

Medtem ko se začenja pravo odštevanje do uvedbe evra, se še vedno bojijo podražitev.
Fotografija: Evri bodo zamenjali več kot 1,1 milijarde kovancev in 500 milijonov bankovcev, so sporočili iz Hrvaške narodne banke. Količinsko bi s kovanci in bankovci lahko napolnili 17 velikih zagrebških tramvajev. FOTO: Dejan Vodovnik
Odpri galerijo
Evri bodo zamenjali več kot 1,1 milijarde kovancev in 500 milijonov bankovcev, so sporočili iz Hrvaške narodne banke. Količinsko bi s kovanci in bankovci lahko napolnili 17 velikih zagrebških tramvajev. FOTO: Dejan Vodovnik

Od danes je na Hrvaškem obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov, pa tudi plače in pokojnine, morajo biti označene tako v kunah kot evrih, dvojno označevanje pa bo veljalo tudi v letu 2023. Gre za tako imenovano prvo praktično fazo uvedbe evra na Hrvaškem, druga se bo začela 1. januarja 2023, ko bodo na Hrvaškem evro uradno uvedli. V kunah bo mogoče plačevati še do 14. januarja 2023, vračila pa bodo možna le v evrih.

Dva meseca po sprejetju sklepa evropskih poslancev, ki so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino glasov podprli vstop Hrvaške v območje z evrom, parlament pa je s 539 glasovi podprl poročilo evropske komisije, v katerem je ta dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023, se na Hrvaškem tudi v praksi začenjata uvedba evra in slovo od kune. Ne glede na pomirjujoče napovedi aktualne oblasti s premierom Andrejem Plenkovićem na čelu pa je številne državljane strah podražitev, ki jih utegne prinesti uvedba evra. Teh sicer po zagotovilih institucij, še zlasti hrvaške narodne banke, ne bi smelo biti, saj je tečaj menjave kun za evre določen in znaša 7,53450 kune za evro.

image_alt
Hrvaška v novo leto z evrom

»Zdaj bodo še kako prav prišle menjalniške aplikacije na pametnih telefonih, s katerimi bo mogoče preverjati, ali se je kak izdelek, na katerem bo cena označena tako v kunah kot v evrih, podražil ali ne. Dvojno označevanje cen je od danes obvezno tudi na vseh cenikih, v oglasih, tudi na spletnih straneh in v medijih. »Cene oziroma vrednost blaga in storitev morajo biti dobro vidne, lahko berljive in napisane tako, da ne zavajajo kupcev,« ponavljajo tako v združenju potrošnikov kot tudi hrvaški finančni minister Marko Primorac, ki skupaj z vladno in bančno ekipo zagotavlja, da je dvojno označevanje cen osrednja mera za zaščito potrošnikov v postopku uvedbe evra. Kot rečeno, se bo s 1. januarjem 2023 začelo postopno polmesečno poslavljanje od eksotične valute, imenovane kuna.

Strah pred podražitvami ne jenja

Bo s tem konec zavajanja in zaokroževanja cen navzgor? Gre na Hrvaškem zaslužek s turisti na ta račun na smetišče zgodovine? To bo pokazal čas. Iz uprave za trgovino in politiko javne nabave so medijem sporočili, da jih številni kupci že obveščajo, kako posamezni trgovci in obrtniki počno tisto, česar je vseh najbolj strah – povsem neupravičeno najprej podražijo izdelke zgolj zato, da jih lahko nato zaokrožijo na evrsko ceno.

Po podatkih hrvaške gospodarske zbornice je 522 hrvaških družb doslej pristopilo k etičnemu kodeksu, ki so ga spisali na ministrstvu za gospodarstvo. S tem so se poslovni subjekti obvezali, da ne bodo neupravičeno dvigovali cen ter da bodo transparentno in pošteno spreminjali cene izdelkov iz kun v evre. Podpisniki bodo znani od danes, ko je začelo veljati obvezno dvojno označevanje, h kodeksu pa je mogoče pristopiti še do konca leta. Ali je družba podpisnica etičnega kodeksa, je mogoče videti na posebni nalepki, ki jo podjetje oziroma drug podpisnik prejme z ministrstva in jo prilepi na vidno mesto v trgovini, obrtni delavnici, frizerskem salonu …

Poročila o dvojnem označevanju cen – »poštenem« ali »nepoštenem« – bodo pisali tudi tako imenovani tajni kupci, ki bodo na kraju samem preverjali, ali prodajalec pravilno izpisuje in označuje cene ali upošteva fiksni menjalni tečaj, ter ugotovitve pošiljali združenjem potrošnikov in tudi ministrstvu.

Se pa naši južni sosedje že nekaj časa pripravljajo na slovo kune in nastop evra. Zato ne presenečajo sporočila hrvaških bankirjev, ki že nekaj mesecev zapored ponavljajo, da interes za nakup evrov v bankah ne usiha, iz hrvaških menjalnic pa sporočajo, da odkup ali prodaja evra obsega kar 86 odstotkov njihovega skupnega prometa. Na drugem mestu je ameriški dolar (šest odstotkov), na tretjem pa švicarski frank s petodstotnim deležem v menjalniškem prometu.

Ne glede na vse pomirjujoče napovedi aktualne oblasti in zagotavljanja, da zavajanj in neupravičenih zaokroževanj cen ne bo, Hrvati temu ne verjamejo kaj dosti. Še zlasti ne 233.200 tistih državljanov, ki imajo blokirane bančne račune. Njihov skupni dolg znaša nekaj več kot 2,5 milijarde evrov. Poleg njih ima blokirane račune tudi 14.200 poslovnih subjektov, katerih skupni dolg znaša krepko nad pol milijarde evrov.

Preberite še:

Komentarji: