Papež Frančišek odkrito govori o svojem odstopu
Papež Frančišek na koncu zahtevne in zgodovinsko pomembne poti v Kanado na letalu ni spregovoril le o svojem opravičilu kanadskim Indijancem in Inuitom ter genocidu nad njimi, h kateremu je prispevala tudi Cerkev, ampak je v svojo pripoved spet vpletel tudi razmišljanje o morebitnem odstopu. Kar je še v začetku meseca odločno zavračal, se mu zdaj zdi človeško, normalno. Tudi papež lahko odstopi, pravi. Doslej o tem konkretno še ni razmišljal, prav lahko pa na to pomisli pojutrišnjem.
Odkrito je spregovoril o svojih težavah s kolenom, zaradi katerih ne more hoditi, prisiljen se je gibati v invalidskem vozičku. Pojasnil je, da bi ga morali operirati, zdravniki bi ga radi operirali, pa tega ne morejo, ker ne prenese anestezije.
Julija lani, je povedal papež, je bil zaradi operacije na črevesju pod anestezijo celih šest ur, to mu je pustilo posledice, ki jih čuti še zdaj. Z anestezijo se ni igrati, zato se za operacijo niso odločili, je razložil novinarjem, ki so ga spremljali med turnejo po Kanadi. Bila je najbolj naporna med vsemi potmi, opozorila ga je, da taka potovanja zanj niso več mogoča.
Zaradi naporov, ki jih ne prenese več kot nekoč, je Bergoglio prejšnji mesec odpovedal potovanje v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan. Vse moči je prihranil za Kanado, kjer je hotel povedati svetu, da si je Cerkev res nakopala hude grehe, ko je prispevala k prisilni asimilaciji in uničevanju staroselskih ljudstev. Opravičil se je iskreno, ni ga motilo, da je del rimske kurije temu nasprotoval.
Ta mesec ima Frančišek na sporedu nova velika srečanja, ki se zdijo vatikanistom skrajno naporna, hkrati pa tudi simbolna. Tako rekoč jih je mogoče razumeti kot nove prikrite napovedi odstopa. Sklical je kardinalski zbor, razglasil bo nove kardinale. Večino v zboru bodo poslej sestavljali škrlatni knezi, ki jih je sam imenoval. Njegovi domnevni somišljeniki bodo nekoč, morda že kmalu, volili njegovega naslednika.
Posebno pozornost za vatikanskim obzidjem dajejo še enemu dogodku prihodnjih dni. Papež bo obiskal L'Aquilo, mesto v Abrucih, kjer se bodo spomnili dneva odpuščanja. To ceremonijo si je pred mnogimi stoletji omislil papež Celestin V., prav tisti, ki je leta 1294 odstopil. Prvi med vsemi se je odpovedal papeški časti in oblasti. Zdaj velja, da je Celestin V. spodbudil papeža Benedikta XVI., da je pred desetletjem ravnal enako. Odstopil je, govorili so, da zaradi krhkega zdravja, pa morda ni bilo tako. Takrat je bil star 85 let, natanko toliko, kolikor je zdaj star Frančišek.
Sedanji papež ima za to jesen na sporedu še obisk v Kazahstanu, tam bo srečanje cerkva, papež pa naj bi imel priložnost poseči v dogajanje v Ukrajini. Načrtuje tudi apostolski obisk v Kijevu. Vsaj želi si tja, kjer so ga katoliki in ukrajinski uniati na tihem pričakovali že pred rusko agresijo. Ali bo ob sedanjih problemih z zdravjem lahko opravil ta naporna potovanja, še ni jasno, tudi sam še ni prepričan, da bo šlo.
Papeštvo je služba
O odstopu s položaja papež Bergoglio govori kot o nečem normalnem, s tem še najbolj pomirja svoje sodelavce. Papeštvo ni nikakršna papeška duhovnost, vsak papež ima svojo duhovnost. Papeštvo je služba, delo, funkcija. Službi, funkciji, pa se je mogoče odpovedati. To ni nič nenormalnega, razlaga Frančišek.
Ko je z novinarji na letalu govoril o morebitnem odstopu, je Bergoglio omenil, da o tem odloča Bog, ki mu bo prišepnil še pravi čas. Sam o tem še ni razmišljal, lahko pa se zgodi, da bo že čez kakšen dan, je rekel na letalu. Ne nameravam odstopiti, če pa bom odstopil, bi rad ostal v kakšni rimski župniji, je pojasnil že pred časom v nekem intervjuju.
Tistim, ki so menili, da nekateri novinarji pretiravajo, ko njegovo opravičevanje staroselcem omenjajo kot opravičevanje za genocid, je pojasnil, da pravzaprav res ni uporabil tega izraza, ker mu tisti trenutek ni prišel na misel. Pa je v resnici šlo za genocid, je sklenil. Tisto je bil genocid.
