Na filmski potep iz Himalaje prek Škotskega višavja v Domžale

Gore bodo v Sloveniji spet dobile svoj prostor na velikem platnu. Do 4. julija bo v Domžalah potekal 15. Festival gorniškega filma, ki letos prinaša 33 filmov iz 19 držav. Plezalne in gorske pustolovščine, osupljivi posnetki iz življenja divjih živali in epske zgodbe iz Himalaje bodo s predavanji in tematskimi pogovori popestrili poletne dni ljubiteljem dobrih (filmskih) zgodb.

Epidemija koronavirusa je sicer posegla v jubilejno izvedbo festivala, a zgolj v lokacijo – ves program bo namreč potekal v Domžalah, kjer se bo med 28. junijem in 4. julijem v Tomčevi dvorani KD Franceta Bernika, na dvorišču pr' Berniku in v šotoru pred OŠ Venc­lja Perka zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori. Kar zadeva bogat program, so organizatorji najmanj obdržali lansko vrhunsko raven, če ne celo stopili stopničko višje.

Direktor festivala Silvo Karo je poudaril, da se trudijo slediti mednarodnim standardom festivalov gorniškega filma, domači tradiciji gorništva in družbeno-kulturnemu odnosu do gora: »S svojim izborom želimo prikazati, kaj je novega, aktualnega, problematičnega ali spodbud­nega na področju evropskih in svetovnih gorskih predelov ter življenja v njih. Kako se človek danes spopada z naravo in kakšno vrednoto mu pomeni; ali je mogoče črpati iz preteklih spoznanj odločitve za današnje ravnanje; kako danes izkoriščamo naravo v prostem času, kako jo obiskujemo, poseljujemo, ohranjamo za prihodnje rodove.«



Karo dodaja, da se vsebina gorniških festivalov iz leta v leto širi, »zato danes spadajo pod gorniške filme izdelki, ki se ne ukvarjajo le s konkretno športno dejavnostjo v hribih, ampak tudi z varovanjem gora kot občutljivega ekosistema, varovanjem naravne in kulturne dediščine, spodbujanjem trajnostnega razvoja v gorskem svetu.«

Občinstvo sicer (še zmeraj) najbolj pritegne dober alpinistični film, ki vsebuje nekaj drame, po navadi so to zgodbe o padcih oziroma drugih nesrečah. »Tudi plezalni so lepo sprejeti, sploh če imajo dodano vrednost, tako v smislu tehnične izdelave kot vsebinske, osred­njo vlogo pa še vedno igra zgodba oziroma sporočilo, ki ostane z gledalci še dolgo po festivalu.« Vedno več zanimanja je za filme o gorski naravi in kulturi, ki z zgodbami o tujih kulturah in drugačnem načinu življenja v odmaknjenih gorskih vaseh ter z močnimi naravovarstvenimi sporočili pritegnejo ne le plezalce in planince, ampak tudi širšo javnost, opaža direktor.

Od kraškega ovčarja do premikanja meja mogočega

Na festivalu bo na ogled pet filmov slovenskih ustvarjalcev, in sicer 360 Ascent Roka Lukšiča in Martina Smerdela, Sinovi burje Mihe Čelarja, ki gledalca popelje v vsakdan prelepega kraškega ovčarja Krasa, Narava brez meja Rožleta Bregarja, kratki dokumentarni film Mi nismo izgubljena generacija – Jure Sodja Tine Lagler o izdelovalcu unikatnih snowboardov in Kje so meje mogočega, 20 let tekov na Grintovec Petra Vrčkovnika. Noben festival gorskega filma seveda ne more miniti brez skoka v Himalajo, tudi v Domžalah bo na ogled kup izjemnih pripovedi.

S Steno senc se bodo gledalci preselili k šerpovski družini, ki prekrši tabu z vzponom na sveto goro Kumbakarno, saj potrebuje denar za sinovo šolanje. Tu bodo še filmska pripoved Od morja do neba o odpravi Edmunda Hillaryja od Gangesa do vrha, ki bi ga skoraj stala življenja, pa Jugozahodna stena Everesta o pustolovščini slovaških alpinistov, Biti ženska v Himalaji, ki je filmski portret vrhunskih poljskih in nepalskih alpinistk, ter Življenje v dolini Khumbu, vpogled v spremembe v deželi Šerp po prihodu turizma.



Po besedah Silva Kara na festivalu še nikoli ni bilo na ogled toliko filmov, ki bodo gledalke in gledalce preselili v čudoviti svet divjih živali. Ogroženost prelepih bitij, sobivanje v današnjem času, prihodnost avtohtonih vrst.

Za uvod bo na ogled celovečerec z Aljaske Medved v meni, sledili bodo Skrivnostno življenje andskega medveda, celovečerec Sinovi burje, poklon zadnji slovenski avtohtoni pasmi – kraškemu ovčarju in odgovor na pritiske slovenske politike, ki je hotela zdesetkati volčjo populacijo, film Odstrel – vprašanje škotske srnjadi vzame pod drobnogled prihodnost Škotskega višavja, Tihi let preživetje beloglavega jastreba na Hrvaškem, Živali na mejah pa problematiko na novo postavljenih ovir na mejah. Plezalne in gorske pustolovščine ne bodo zanemarjene – poleg že omenjenih filmov slovenskih ustvarjalcev organizatorji vabijo tudi na ogled Izpovedi tekača, filma Srečno, Poljaki ter pripovedi o nenavadni navezi v smeri Freerider Karseda prosto.



Dodana vrednost vsakokrat­nega festivala so predavanja, na katera uspe organizatorjem privabiti izjemne posameznike, ki vsak na svoj način občinstvo popeljejo v intimni svet gorskih pustolovš­čin. Letos bodo besedo dobili mladi italijanski plezalec Korra Pesce, iz športnih sten v »velike« preseljeni Gašper Pintar, prvi zakonski par na Everestu Marija in Andrej Štremfelj bosta predstavila svojo avtobiografijo Objem na vrhu sveta, hrvaški alpinist in eden od začetnikov športnega plezanja na Hrvaškem Boris Čujić pa knjigo Zlatne godine.

Med predavatelji bo letos zagotovo precej pozornosti pritegnil Jernej Šček, ki bo med občinstvo pospremil prevod biografije Maura Corone Kot kamen v rečnem kotu, Irena Cerar bo predstavila Pravljične poti brez meja in Potepuške okruške, o gorskem teku pa bo poglobljeno razmišljalo zbrano omizje z voditeljico Mojco Volkar Trobevšek.

Od prvega do vključno 14. fes­tivala so si gledalci – v 14 letih jih je bilo okrog 80 tisoč – ogledali 560 filmov. Kot je pojasnil Silvo Karo, se je nanj v povprečju prijavilo od 90 do 100 filmov, kar kaže na njegovo trdno umeščenost v mednarodnem prostoru. »Filmske vsebine ne mislimo širiti, saj obstoječe povprečje med 30 in 40 filmi zadošča, količina je odvisna od dolžine filmov. Zadnja leta je vse več celovečernih, v povprečju pet do osem,« je še dodal sogovornik. Poudariti je treba, da imajo vseskozi tudi mlado občinstvo in tako nastaja trdno jedro zvestega občinstva za bodoče festivale.

Filme bodo ocenjevali romunsko-francoski filmski producent Daniel Burlac, tržaški Slovenec, filozof in publicist Jernej Šček ter slovenski alpinist in publicist Viki Grošelj.