Pirc Musar: Pozabiti moramo na desetletne zamere, sosedske in strankarske

Predsednica republike meni, da sta večja dodana vrednost na zaposlenega in spodbujanje delovne aktivnosti pogoja za vsako reformo.
Fotografija: Nataša Pirc Musar je poslancem in državljanom sporočila, da prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Nataša Pirc Musar je poslancem in državljanom sporočila, da prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je prvič na lastno pobudo nagovorila poslance državnega zbora. Predstavila je mnenja in stališča, povezana z oceno odpornosti Slovenije pri odzivu na spremembe in izzive doma in v svetu, ter spregovorila o izzivih, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Svoj tri četrt ure dolg govor, ki mu je prisluhnila večina od devetdesetih poslancev, je začela z orisom zunanjega sveta, s katerim je nezadovoljna. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, po njenem kaže ravnanje Izraela pri svojem posredovanju v Gazi, kjer mrtvi civilisti v borbi proti Hamasu že dolgo niso več samo kolateralna škoda.

Nestalnega članstva Slovenije v varnostnem svetu OZN sicer ni omenila, se je pa dotaknila vprašanja manjšin, kjer so se ji zgodili odmevni zdrsi. Slovenija mora vztrajati pri nadaljevanju integracijskega procesa, ki si ga ni mogoče zamišljati brez nadaljnjega širjenja Evropske unije na Zahodni Balkan.

Pirc Musarjeva se je zavzela tudi za širjenje odločanja v EU – slovenska opozicija temu nasprotuje – s kvalificirano večino, tudi na področju zunanje politike. »Postopna odprava veta držav članic v procesih odločanja je prispevala k oblikovanju skupnih evropskih politik.«

Za predvidljive davke na daljši rok

Predsednico republike skrbi, da Slovenija nazaduje na lestvici konkurenčnosti gospodarskega okolja. Če hočemo ohraniti dobro ime in ugled naše države, potem moramo po njenem vztrajno krepiti njeno konkurenčnost in odpornost. »Naše gospodarstvo, vsi družbeni podsistemi ter prebivalke in prebivalci od vlade pričakujejo to, kar je obljubljala na začetku svojega mandata: odgovorno vodenje, transparentno delovanje in uresničevanje reform v dobro vseh, torej krepitev kakovostnih, dostopnih javnih storitev.«

Političnoekonomski kredo predsednice republike se glasi: »Večja dodana vrednost na zaposlenega in spodbujanje delovne aktivnosti sta pogoja za vsako reformo in sta zato naslednja izziva za našo družbo. Zato pozivam k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo naša družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezana in soodvisna.« Glede davkov pa, da niso in ne smejo biti nekaj negativnega. Morajo pa biti predvidljivi na daljši rok.

Ključni izziv je javno zdravstvo

Izhodišče in temelj zdravstvene reforme je po oceni predsednice republike javni zdravstveni sistem, kamor sodijo tudi koncesionarji, ki bo omogočal vsem dostopne zdravstvene storitve. »Sistem, ki bo uporabnikom prijazen, bo sodobno digitaliziran, odgovorno voden in upravljan, dovolj privlačen za zaposlovanje v njem, hkrati pa tudi dolgoročno finančno vzdržen.«

Pirc Musar: »Potrebujemo vse znanje, ki ga premoremo, brez podnebnega dobičkarstva in partikularnih interesov, da bomo v prihodnje kot država bolje prilagojeni na ekstremne podnebne pojave.« FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pirc Musar: »Potrebujemo vse znanje, ki ga premoremo, brez podnebnega dobičkarstva in partikularnih interesov, da bomo v prihodnje kot država bolje prilagojeni na ekstremne podnebne pojave.« FOTO: Voranc Vogel/Delo

Pirc Musar je prepričana, da bomo z dobro delujočim javnim zdravstvenim sistemom zaustavili tiho privatizacijo in bo sistem deloval v dobro uporabnikov, ne pa posameznih interesnih in poklicnih skupin. S tem bomo preprečili tudi človeka nevredno čakanje na zdravnika, čakanje, ki se lahko raztegne tudi na nekaj let. Poleg tega je treba v zdravstvu preprečiti koruptivna dejanja, ki omogočajo bogatenje posameznikov na račun zdravstva, še posebej pri nakupih medicinske opreme.

Zeleni prehod z okoljsko pravičnostjo

Namesto da plačujemo visoko ceno za škodo po ujmah in sušah, moramo sredstva usmeriti v odporne in trajnostne prilagoditvene ukrepe, ki bodo preprečili hudo škodo in s tem trpljenje ljudi. »Potrebujemo vse znanje, ki ga premoremo, brez podnebnega dobičkarstva in partikularnih interesov, da bomo v prihodnje kot država bolje prilagojeni na ekstremne podnebne pojave,« je poudarila predsednica republike. Načelo imeti manj, da bi se živelo bolje, je po njenem družbeno vodilo in vrednota, ki bo prej ali slej splošno sprejeta in se o njej ne bomo več spraševali. Prilagajanja podnebnim spremembam in zelenega prehoda si ne moremo zamišljati brez okoljske pravičnosti.

Nataša Pirc Musar je tudi podpornica jedrske energije, vsaka naložba v energetiko pa mora biti predmet vključujoče razprave na državni ravni, kjer bodo argumenti za in proti dobili enako pozornost in možnost za njihovo predstavitev: »Če v razpravi ugotovimo, da je jedrska energija potrebna v naši zeleni energetski mešanici, bo treba vztrajati pri v celoti transparentnem, javnosti dostopnem in preverjeno verodostojnem, nestrankarskem nadzoru nad izbiro ponudnika in nato tudi nad gradnjo.«

Zloraba migracijskega vprašanja je zavržna

Pri družbenih vprašanjih, ki razdvajajo slovensko politično skupnost, je pozvala k strpnosti do migrantov, saj so migracije sestavni del zgodovine. O slovenski politiki, sploh pa opozicijski, sporoča, da je »zloraba migracijskega vprašanja za populistične namene z namenom pridobivanja cenenih političnih točk zavržno dejanje«. Takšna zloraba nas razdvaja, škodljiva je za družbeno tkivo naše države in kar kliče k hitrim, radikalnim, a zgodovinsko dokazano napačnim rešitvam.

Pirc Musarjeva je nekaj svojih misli namenila še nevarnosti dezinformacij. Branje na višji ravni je zanjo pot h krepitvi narodne zavesti in samozavesti ter s tem pot k vključujoči družbi doma in k naši odprtosti do sveta, hkrati pa izredno močno orodje za boj proti dezinformacijam.

Na področju prehranske varnosti mora Slovenija po svojih najboljših močeh zagotavljati prehransko suverenost. Slovenija, v kateri mladi niso podjetni, ustvarjalni in ne sprejemajo odgovornosti, nima prihodnosti.

V govoru, kjer se je predsednica republike izogibala kritiki vlade in opozicije, je dejala, »da se moramo navaditi in potruditi delati skupaj, in kot je bilo to dokazano pri poplavah, pozabiti moramo na desetletne zamere, sosedske, strankarske ali katere druge«.

Sklepna misel predsednice republike: »Prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti. Ne v državi, ki si vsak dan znova, predvsem pa ob katastrofah prizadeva biti solidarna. Slovenija je taka država.«

Preberite še:

Komentarji: