Mesto za študente, umetnike – in turiste
»Zakaj bi turist moral obiskati Leiden?« vprašamo mlad par s sinčkom v naročju pred eno od stavb Univerze v Leidnu. Živita v mestu, mož je docent na pravni fakulteti, žena piše disertacijo iz prava. »Leiden ima vse dobre lastnosti Amsterdama, a nobene slabe,« se je glasil njun odgovor. Poleg tega je Leiden mesto, ki ga mnogi Nizozemci poleg Delfta smatrajo za najbolj tipično in najlepše v državi.
Nizozemska je ravninska država z razvejenim železniškim omrežjem. Med Amsterdamom in Haagom večkrat na uro vozijo hitri vlaki in na tej poti je tudi Leiden – približno 40 kilometrov južno od Amsterdama in 20 kilometrov severno od Haaga. Če so hoteli v Leidnu polni (kar se dogaja predvsem, ko so v mestu kongresi), je cenejša možnost namestitve med Amsterdamom in Leidnom, na primer v mestu Hoofddorp, nedaleč od letališča Schiphol, kjer so v zadnjih letih odprli več hotelov. Vlak od Hoofddorpa vozi le 17 minut; povratna vozovnica je to poletje stala 12,20 evra.
Železniška postaja Leiden je tik ob starem mestnem jedru, ki je nastalo ob sotočju rek Oude in Nieuwe Rijn. Že v srednjem veku so prebivalci mesto kvadratno uokvirili s kanali, še nekaj jih je v središču. V zgodnjih jutranjih urah ob mostu čez kanal smo srečali študenta iz Nemčije, ki kolesari po Nizozemskem. Le zakaj se po povsem ravninski državi vozi z električnim kolesom, nas je zanimalo. Zaradi vetra, je odgovoril, ta je lahko zelo močan, in če piha ure in ure, je dodatni, električni pogon zelo koristen.
Duh nizozemske zlate dobe
Veter pa ni težava med gosto posejanimi hišami v Leidnu. Zgodovinsko jedro mesta se od 17. stoletja, ki je bilo zlato obdobje Nizozemske, ni veliko spremenilo. V tistem stoletju se je Nizozemska po osmih desetletjih vojne osvobodila Španije, razvila kapitalizem, se kolonialno širila in ustanovila eno prvih multinacionalk nasploh. Protestantska država je bila magnet za številne hugenote, francoske protestante, ki jih je kralj Ludvik XIV. izgnal iz domovine. Tudi nizozemska umetnost je v 17. stoletju doživela razcvet. V središče Leidna vstopimo skozi ulico, poimenovano po Janu Steenu, velikem mojstru slikanja vsakdanjega življenja meščanov, rojenem in umrlem v mestu.
Kdor pride v Leiden v drugem tednu julija, ne bo videl le arhitekture iz 17. stoletja, ampak tudi množico ljudi, oblečenih kot v tistem času. V predelu mesta, imenovanem Pieterskwartier (Petrova četrt), smo se znašli med nekaj sto domačini v starih oblačilih. V Rembrandtovih dneh, kakor imenujejo ta čas, namreč na različne načine prikazujejo, kako sta bila videti življenje in delo pred štirimi stoletji. Petnajstega julija se je namreč v tem mestu rodil slavni slikar Rembrandt (1606–1669). Igralska druščina, oblečena kot junaki iz legendarne Rembrandtove slike Nočna straža, je potrpežljivo pozirala pred kamero.
V Leidnu je bilo rojenih še nekaj znanih slikarjev, kot je Jan van Goyen, odlični slikar krajin, pa tudi Jan Lievens, Rembrandtov prijatelj iz otroštva. V De Lakenhalu, zelo dobrem mestnem umetnostnem muzeju, vidimo, da sta imela Rembrandt in Lievens na začetku svojega ustvarjanja zelo podoben umetniški izraz. Tu so tudi številne slike njihovega starejšega someščana Lucasa von Leydna, ki je deloval v začetku 16. stoletja, in nekaj pomembnih del moderne umetnosti. Leta 1917 je bilo v Leidnu ustanovljeno gibanje De Stijl, ki je močno vplivalo na likovno umetnost in arhitekturo 20. stoletja, njegovi člani so zagovarjali popolno abstrakcijo v umetnosti.
Muzej De Lakenhal (ali dvorana rjuh) se nahaja v veliki stavbi iz leta 1640, ki je pripadala cehu trgovcev s platnom. Številni eksponati pričajo, da so bili dobro organizirani in so strogo nadzorovali kakovost platna. V tistem času je bila tekstilna industrija ena glavnih gospodarskih panog v Leidnu – in zelo donosna. Njena stagnacija in s tem celotnega mesta je bila očitna od začetka 18. stoletja, vendar je Leiden ostal eno najpomembnejših evropskih središč znanosti. In mesto umetnosti, kar je vidno na številnih pročeljih hiš v mestu. V zadnjih desetletjih je na njih vse več poslikav z besedili pesmi svetovno znanih pesnikov iz različnih držav in obdobij. Skupaj je v mestu več kot 120 takšnih pesniških muralov.
Univerza kot nagrada
Prva univerza na Nizozemskem je bila ustanovljena leta 1575, leto dni po tem, ko so se meščani Leidna uspešno ubranili španskega obleganja mesta. Ena velika slika v De Lakenhalu spominja na legendarni prizor iz tega časa. Prebivalci, ki jih je mučila lakota, so se želeli predati Špancem, vendar jim je župan Van der Werff dejal, da ga morajo pred predajo ubiti in se hraniti z njegovim mesom. Župan je ostal živ, prebivalstvo se je še naprej branilo. Mesto je bilo rešeno, ko so Nizozemci prebili nasipe in poplavili celotno okolico Leidna, Španci pa so se v paniki umaknili.
Navdušen nad pogumom prebivalcev mesta se je princ Viljem I. Oranski odločil, da bo Leiden sedež prve nizozemske univerze. Po španskem obleganju so prebivalci nehali stradati; pravijo, da je bila njihova prva jed hutspot, korenčkova in čebulna juha, ki jo jedo še danes, zlasti 3. oktobra, na tradicionalnem praznovanju obletnice konca španskega obleganja. Na pogumnega župana med drugim spominja velika mestna kavarna Van der Werff ob bregu kanala blizu enih od mestnih vrat.
Vzdolž kanalov v središču mesta so vrste kavarn in restavracij. Poletja so vse toplejša in tudi Leiden sodi med mesta, ki so videti vse bolj mediteransko, s sproščenim sobivanjem posedajočih na terasah gostinskih lokalov, mimoidočih pešcev in kolesarjev, avtomobilov, katerih vozniki vozijo počasi in previdno, in tudi tistih, ki se po mestu vozijo s čolni. Tipična slika starega Leidna je kanal z vrstami starih stavb vzdolž njega. Tisti, ki imajo več časa in volje, si lahko na posebnih turističnih sprehajalnih poteh ogledajo številna, na prvi pogled nevidna ljubka dvorišča Leidna.
Nasproti mestne hiše Leiden je kavarna, poimenovana po Einsteinu. Albert Einstein je bil namreč eden od številnih znanih znanstvenikov, ki so nekaj časa bivali v mestu in tukaj zapustili rokopise, pomembne za zgodovino znanosti. V Leidnu je bilo natisnjenih še veliko drugih znanstveno pomembnih knjig, na primer Discours de la méthode slovitega filozofa Renéja Descartesa, avtorja enega najbolj znanih filozofskih stavkov nasploh: Mislim, torej sem.
Univerza v Leidnu je še danes ena najbolj cenjenih na svetu na več znanstvenih področjih. V ozki, kratki ulici Kolfmakersteeg, med enim od mestnih kanalov in botaničnim vrtom, srečamo par, ki tam živi. Sedijo pred hišo in pečejo hrano na majhnem ražnju. Povedo, da je zdajšnji kralj, prej princ Viljem-Aleksander, redno prihajal v lokal na vogalu in da je njegov najmlajši brat živel v njihovi ulici. Študirala sta v Leidnu, tako kot njuna mati, nekdanja kraljica Beatrix.
Tudi najstarejši botanični vrt
Vreden ogleda je tudi Hortus botanicus Leiden, najstarejši botanični vrt na Nizozemskem. Deloma spominja na to, kako je bilo okoli leta 1600, ko se je Nizozemska povezala z Azijo. Carolus Clusius, prvi direktor tega botaničnega vrta, velja za najpomembnejšega strokovnjaka za hortikulturo 16. stoletja. Med drugim je gojil tulipane (tudi ti so iz Azije prišli na Nizozemsko) in je začetnik nizozemskega cvetličarstva, ki je že vrsto let izjemno močna izvozna panoga države.
V Leidnu je nedvomno zanimiv še muzej zgodovine znanosti in medicine, poimenovan po Hermannu Boerhaaveju, zdravniku in botaniku, ki je bil tudi slavni učitelj, med drugim ruskega carja Petra Velikega in francoskega filozofa Voltaira. V Leidnu je bila leta 1818 prvič na svetu ustanovljena katedra za arheologijo, zato ni presenetljivo, da je prav tam Rijksmuseum van Oudheden, nacionalni muzej arheologije. Ima veliko staroegipčansko zbirko, ki na zanimiv način prikazuje življenje navadnih ljudi, ne le faraonov.
Leiden pa ne živi samo od stare slave. V njem domuje Eurotransplant, organizacija, ki koordinira distribucijo organov za presaditev v sedmih državah EU (Slovenija je med njimi). V mestu je sedež Airbusa, evropskega koncerna za letalsko industrijo, polete v vesolje in oborožitev, tam je tudi Naturalis, nizozemski center za biotsko raznovrstnost. Njegovo novo stavbo, ki ni le znanstvena ustanova, ampak tudi muzej, so odprli leta 1998. V njem je ena največjih naravoslovnih zbirk na svetu; skupaj ima več kot 40 milijonov predmetov. Naturalis, priljubljen pri vseh generacijah obiskovalcev, je bil lani razglašen za evropski muzej leta.
