Predstavitvena informacija

Senjorji v gibanju: vadimo pod strokovnim vodstvom

Redna in ustrezna vadba je ključnega pomena v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem je pomembno, da se je lotimo pravilno in pod strokovnim vodstvom.
Fotografija: FOTO: Depositphoto
Odpri galerijo
FOTO: Depositphoto

Slovenci se radi rekreiramo v vseh življenjskih obdobjih. Smo aktivni, radovedni in se pogosto preizkušamo v najrazličnejših disciplinah. Pomembno pa je, da to mladostniško aktivnost negujemo skozi vse življenje in tako ostanemo v pogonu, tudi ko leta konkretno prekoračijo petdesetico. Letnica rojstva ne sme postati izgovor za negibanje.

Treba se je namreč zavedati, da v starosti prihaja do različnih sprememb v zdravju, telo se spremeni, mišice so bolj okorele, pride do hormonskih sprememb, pogosto pa se od 50. leta naprej pojavljajo tudi že nekatere kronične bolezni. Vse to lahko vpliva na telesne sposobnosti starejšega vadečega. Posledično pa je pomembno, da se vadba prilagodi posameznemu telesu.

Kako pomembna je vseživljenjska aktivnost in kako prilagoditi tempo v starosti, smo se pogovarjali z legendarnim olimpionikom Mirom Cerarjem. Zakaj moramo svoje gibanje zaupati strokovnemu trenerju, pa nam je razložila nekdanja gimnastičarka, zdaj strokovna delavka v športu, Vika Pušnik, ki ima za sabo serijo usposabljanj v okviru evropskega projekta Usposabljanje strokovnih delavcev v športu 2018–2022.

Tudi po 65. letu brez izgovorov

Redna telesna vadba pri starejših pripomore k splošnemu dobremu počutju, hkrati pa je tudi najboljše orodje, s katerim ohranjajo telesne spretnosti in sposobnosti. Z vadbo krepimo mišice, ščitimo kosti, izboljšamo držo in ravnotežje. Blagodejno vpliva na splošno počutje vadečega, saj blaži depresijo, zmanjša stres, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem. Skupaj z ustrezno prehrano telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih.

Miro Cerar. FOTO: Aleš Fevžer
Miro Cerar. FOTO: Aleš Fevžer

In ne samo mlajše generacije, pri nas narašča tudi trend vadečih seniorjev. To ugotavlja tudi Miro Cerar, ki pravi: »Ozaveščenost je kar precejšnja, a vendar še vedno priporočamo, da bodimo gibalni, ukvarjamo se s športom in telesnimi vajami, če se lahko tako izrazim. Mislim, da smo Slovenci zelo aktivni, še vedno pa ni odveč priporočilo, da bi bili še bolj.« Cerar je prepričan, da smo lahko v starosti prav tako aktivni, pomembno pa je, da vadbo prilagodimo svojim sposobnostim. »Vadba po 65. letu je za nekatere izjemno polna naporov, kar ne bi smelo biti. Nujno je, da se v okviru svojih sposobnosti gibaš oziroma si fizično aktiven.«

Je pa pri tem ključno, da je vadba strokovno vodena in se starostniki vključujejo v skupine, v katerih jim bo trener z ustreznim znanjem znal pomagati, razumel njihove težave in posebnosti, spremljal njihov napredek in razumel nekatere težave pri izvedbi vadbe. Strokovno vodena vadba je pomembna skozi vse življenje, v starosti pa je ravno zaradi specifike spreminjajočih telesnih zmogljivosti pomembno, da treniramo bod budnim očesom strokovnega kadra.

Vaša vadba naj bo vodena s strani strokovnega delavca

Zelo pomembno je, da se tudi v splošni javnosti vzbudi zavedanje o pomenu športne stroke pri izvajanju športnih aktivnosti. V Sloveniji je delo v športu regulirano in ga skladno z  Zakonom o športu lahko opravlja  strokovni delavec, ki ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost in je vpisan v razvid strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev v športu, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je dostopen na povezavi: https://www.gov.si/teme/strokovno-izobrazeni-in-usposobljeni-delavci-v-sportu/.

Na področju šport torej lahko deluje izobražen kader, ki je končal ustrezno visokošolsko/univerzitetno izobrazbo s področja športa (profesorji športne vzgoje, trenerji različnih panog, kineziologi), in strokovno usposobljen kader, ki ga usposobijo nacionalne panožne športne zveze, za športe, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem (npr. Smučarska zveza Slovenije za področje smučanja, Plavalna zveza Slovenije za področje plavanja …) in na Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (OKS-ZŠZ), ki ima edini v Sloveniji javno pooblastilo za izvajanje usposabljanja na področju športne rekreacije in športa starejših ter pri Zvezi za šport invalidov Slovenije -  Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK), ki pokriva področje športa invalidov.

FOTO: Depositphoto
FOTO: Depositphoto

Izobraževanja, izpopolnjevanja, pridobivanja ali pa obnovitev znanj so nujno potrebna za katero koli delo, ki ga opravljamo, še posebno če gre za prenos znanja na druge, pravi Vika Pušnik, ki se je v zadnjih dveh letih udeležila treh usposabljanj v okviru evropskega projekta Usposabljanje strokovnih delavcev v športu 2018-2022.

Omenjeni projekt ponuja visokokakovostne brezplačne programe, prek katerih bodo vključeni posamezniki postali (še bolj) kompetentni za delo v športu, s tem pa se bo dosegala tudi večja strokovnost. Tako bodo vsi, ki so vključeni v športne dejavnosti, od otrok do tekmovalcev in rekreativcev, deležni vadbe oziroma treningov, skladnih z aktualnimi doktrinami vadbenega oziroma trenažnega procesa.

Projekt Usposabljanje strokovnih delavcev v športu 2018–2022 se izvaja ob finančni podpori Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V projektu sodeluje 41 partnerjev (OKS-ZŠZ ter 40 NPŠZ in športnih organizacij). Glavni cilj projekta je izboljšati znanje in kompetence za delo v športu več kot 6500 posameznikov. S projektnimi sredstvi se financira izvedba tečajev in vse, kar je z organizacijo tečajev in seminarjev povezano. Torej financiranje predavateljev, študijskega gradiva, opreme in rekvizitov, prostorov, kjer usposabljanja potekajo. Slušatelji usposabljanj pridobijo znanje in formalno usposobljenost ter se brezplačno strokovno izpopolnijo za delo v izbranih športnih programih.

Do danes se jih s pomočjo kohezijskih sredstev usposobilo že več kot 6200 posameznikov v različnih športnih panogah in s športom povezanih področij. Od tega je vse obveznosti na tečajih usposabljanja za strokovnega delavca v rekreaciji prve stopnje opravilo 92 slušateljev in si pridobilo diplomo o usposobljenosti za delo v športu, program usposabljanja prve stopnje za vodenje vadbe starejših je uspešno zaključilo devet slušateljev, usposabljanja na višji stopnji še potekajo. Od 2019 so financirali šest tečajev za pridobitev naziva strokovni delavec 1, športna rekreacija, ter po en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 1, šport starejših, in strokovni delavec 2, športna rekreacija.

Vika Pušnik. FOTO: Osebni Arhiv
Vika Pušnik. FOTO: Osebni Arhiv
»Nekatera predavanja so mi ponudila obnovitev, nekatera pa povsem nova znanja. Verjetno mi vsega novega ne bo uspelo uporabiti pri svojih vadbah, toda na usposabljanje prihajamo z različnih področij; od tistih, ki se ukvarjajo s predšolskimi otroki, učiteljev razredne stopnje do tistih, ki se ukvarjajo izključno s fitnesom ali vodenjem vadb, kot so ples ob drogu, zumba itd.,« pravi in dodaja, da so izobraževanja na OKS odlična tudi zato, ker tečajnikom dajejo širino. Poleg tega, da so predavanja vodili strokovnjaki s svojih področij, je lahko tudi vsak udeleženec predal svoje izkušnje in dobre prakse dela, kar je zanjo še kako pomembno.

»Veseli me, da je OKS v zadnjih treh letih razpisal kar nekaj programov usposabljanja na področju športne rekreacije, tudi starostnikov, kar je glede na vedno bolj starajočo se populacijo pomembno, da bodo naši starejši imeli tudi izobražen kader za aktivno staranje.«


Naročnik oglasne vsebine je OKS

Preberite še: