Malček, ki je tehtal galaktični halo

V rubriki Kje so naše ladje predstavljamo različne odprave, ki so raziskovale naš planet, planetarne sosede ali širšo okolico.
Fotografija: Halosat FOTO: Nasa
Odpri galerijo
Halosat FOTO: Nasa

Vsako galaksijo obdaja halo snovi, v katerem so kopice zelo starih zvezd, kozmični plin in prah in tudi temna snov. Kako je ta snov porazdeljena in kakšna je masa galaktičnega haloja, je meril tudi nanosatelit Halosat. »Odprava je dokazala, da velike reči lahko pridejo v majhnih škatlah,« je ob koncu odprave zapisal astronom Thomas Zurbuchen, nekdanji znanstveni direktor Nase. Satelit je bil namreč velik kot škatla za čevlje in bil je poceni v primerjavi z veliko večjimi sateliti, ki jih imajo pri Nasi.

Celotna odprava – od satelita, izstrelitve do upravljanja – je stala manj kot 3,7 milijona evrov. Osnova satelita je namreč dobro znana, prav tako so za odpravo uporabili že razvite rentgenske detektorje, ki so jih kupili od podjetja Amptek. Ker ni bilo velikih tehnoloških inovacij, so vse izpeljali zelo hitro, v manj kot dveh letih in pol so imeli satelit že pripravljen na izstrelitev.

V orbito je maja 2018 poletel v kapsuli cygnus, s katero so dostavili tovor na Mednarodno vesoljsko postajo. Od tam so ga nato julija spustili v orbito, delovati je začel oktobra. Našo galaksijo je opazoval v rentgenski svetlobi in pripomogel k razumevanju, kako se snov – predvsem kozmični plin in prah v haloju – meša v galaksiji in z njeno okolico ter ali lahko te pline prištevamo k normalni snovi v vesolju. Halosat, kot so zapisali pri Nasi, je izrisal strukturo haloja na južnem delu galaktičnega neba, v rentgenski svetlobi je opazoval tudi ostanke supernove Vela pa vroč medzvezdni mehurček, znan pod imenom Severna polarna ostroga, ter rentgenski supermehur v ozvezdju Laboda. V začetku januarja 2021 je satelitek potegnilo nazaj v atmosfero in tam je izgorel.

Preberite še:

Komentarji: