Zahodni breg »pri vrelišču«, v Gazi katastrofalne razmere
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je danes sporočil, da je bolnišnica Naser na jugu območja Gaze po vdoru izraelske vojske vanjo prenehala obratovati. »Bolnišnica Naser v Gazi ne deluje več, po teden dni trajajočem obleganju, ki mu je sledil vojaški vdor, ki še vedno traja,« je navedel.
»Ekipa WHO tako včeraj kot dan prej ni smela vstopiti v bolnišnico, da bi ocenila razmere, v katerih se nahajajo bolniki, in ugotovila najbolj nujne zdravstvene potrebe, čeprav je prišla do bolnišničnega kompleksa, ko je s partnerji dostavila gorivo,« je zapisal Ghebreyesus.
Po njegovih navedbah je v bolnišnici trenutno okoli 200 bolnikov, poroča britanski BBC. »Najmanj 20 jih je treba takoj premestiti v druge bolnišnice, da dobijo ustrezno zdravstveno pomoč,« je dodal.
Izraelska vojska je vdrla v bolnišnico v Han Junisu v četrtek. Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, je sporočilo, da so v bolnišnici ostali le štirje zdravstveni delavci.
Neimenovani vir v bolnišnici je za BBC News povedal, da je enajst bolnikov umrlo, ker je prišlo do motenj v oskrbi z elektriko in kisikom, več zdravnikov pa je bilo aretiranih.
Izraelska vojska je v soboto sporočila, da so njihovim enotam naročili, da ohranijo bolnišnico delujočo in da zagotovijo hrano in vodo.
Zdravniki po vsej Gazi ob tem poročajo o katastrofalnih razmerah in opisujejo, da so morali paciente operirati brez anestezije in odklanjati zdravljenje kroničnim bolnikom. »Zaradi pomanjkanja protibolečinskih zdravil puščamo paciente kričati ure in ure,« je eden od njih povedal za BBC.
WHO je stanje zdravstvenega varstva v Gazi opisala kot katastrofalno in popolnoma nesprejemljivo. Po navedbah zdravstvene organizacije je do danes 23 bolnišnic v Gazi prenehalo delovati, 12 jih deluje le delno, ena pa z minimalno sposobnostjo.
WHO je sporočila še, da so zračni napadi izraelske vojske in pomanjkanje oskrbe v Gazi izčrpali že tako podhranjen sistem. Izraelska vojska medtem trdi, da napada zgolj specifične cilje znotraj bolnišnic in - v nasprotju s poročili humanitarnih organizacij - dovoljuje dobavo humanitarne pomoči v Gazo, vključno z zdravili.
Svarilo pred pregonom Palestincev v Egipt
Palestinski premier Mohamed Štajeh je danes pozval izraelske oblasti, naj razseljenim Palestincem, ki so se zatekli na jug Gaze, dovolijo vrnitev v severni del palestinske enklave. Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je posvaril, naj jih ne preganja čez južno mejo v Egipt, saj tamkajšnje oblasti tega ne bodo dopustile.
»Sam vem in vsi vemo, da je izraelski načrt vključeval izganjanje ljudi iz Gaze. Tako mi kot Egipčani smo si močno prizadevali, da se to ne bi zgodilo,« je Štajeh danes dejal na varnostni konferenci v Münchnu, kjer je sodeloval na panelu o prihodnosti izraelsko-palestinskih odnosov. Številni mediji so ta teden poročali, da Egipt v strahu pred množičnim begom ljudi z juga Gaze ob pritisku ofenzive izraelskih sil v Rafi gradi ogromno begunsko taborišče v puščavi, obdano z visokimi betonskimi zidovi.
Na Zahodnem bregu vre
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da položaj na Zahodnem bregu predstavlja veliko oviro pri iskanju dolgotrajne rešitve za mir med Izraelom in Palestinci. »Zahodni breg predstavlja resnično oviro rešitvi dveh držav,« je dejal po navedbah francoske tiskovne agencije AFP.
»Zahodni breg je pri vrelišču ... lahko da smo tik pred večjo eksplozijo,« je Borrell povedal na panelu o prihodnji geopolitični agendi EU v okviru današnjega zadnjega dne varnostne konference v Münchnu.
Na Zahodnem bregu, ki ga Izrael okupira od leta 1967, živi v več deset naselbinah, ki so po mednarodnem pravu nezakonite, okoli 490.000 Izraelcev. Na tem območju živijo tudi trije milijoni Palestincev.
Izraelske naselbine so vojni zločin in velika ovira za mir, izralski nacionalno-verski zagovorniki pa življenje tam vidijo kot izpolnitev božanske obljube. Od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra lani so se okrepili tudi napadi izraelskih sil na Palestince na Zahodnem bregu.
Borrell je dejal še, da mora EU »podpirati arabsko pobudo« za ustanovitev palestinske države, tako na Zahodnem bregu kot območju Gaze.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu medtem zavrača pobude za mednarodno priznanje palestinske države. Njegova vlada je danes soglasno sprejela sklep, s katerim zavrača morebitno trajno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta »pod mednarodnimi diktati«. »Izrael bo še naprej nasprotoval enostranskemu priznanju palestinske države,« je še sklenila izraelska vlada.
Netanjahu vztraja pri ofenzivi na Rafo, pogajanja spet zastala
Netanjahu je kljub opozorilom mednarodne skupnosti v soboto potrdil, da izraelska vojska namerava izvesti ofenzivo v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo 1,5 milijona Palestincev. Pogajanja o morebitnem premirju med Izraelom in gibanjem Hamas so medtem zastala, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Seveda bo do ofenzive prišlo šele potem, ko bomo civilistom na območjih spopadov omogočili, da se preselijo na varna območja,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Netanjahu. Vendar pa je vztrajal, da se Izrael pri tem vprašanju ne bo uklonil pritisku mednarodne skupnosti.
Kdor nam želi preprečiti delovanje v Rafi, nam s tem sporoča, naj izgubimo vojno,« je menil izraelski premier in dodal, da tega ne bo dovolil, saj da bo obračunal z vodstvom palestinskega gibanja Hamas, kar je po njegovih besedah le vprašanje časa.
Netanjahu se je odzval tudi na poročanje medijev, da bi lahko ZDA in nekatere druge zahodne zaveznice priznale palestinsko državo brez soglasja Izraela, in dejal, da bo Izrael pod njegovim vodstvom ostro nasprotoval takšnemu enostranskemu priznanju.
Povedal je še, da vprašanja premirja in trajnejše rešitve za konec konflikta v Gazi ne bo narekovala mednarodna skupnost, temveč je po njegovem rešitev mogoče doseči le z neposrednimi pogajanji med obema stranema brez predpogojev.
Pogajanja o prekinitvi ognja, ki so v zadnjem času potekala v Egiptu ob posredovanju Katarja in ZDA, so medtem nekoliko zastala, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v soboto na varnostni konferenci v Münchnu povedal katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani.
»Vzorec v zadnjih dneh ni ravno obetaven,« je dejal in dodal, da prizadevanja za prekinitev ognja poleg stališč Izraela in Hamasa otežuje vztrajanje več držav, da mora vsako novo premirje vključevati dogovor o izpustitvi izraelskih talcev, ki ostajajo v Gazi.
Številne države in mednarodne organizacije poleg tega v zadnjih dneh pozivajo Izrael, naj se vzdrži napada na Rafo, vendar so za zdaj vsakokrat naletele na gluha ušesa. Proti neomajnosti izraelskih oblasti pa je v soboto protestiralo tudi več tisoč Izraelcev, poroča dpa.
Številni so se zbrali v Tel Avivu in blokirali več cest, protesti so potekali tudi blizu Netanjahujeve vile v Cezareji. Nekateri protestniki so pozivali k novim volitvam, drugi pa so se zavzemali predvsem za prekinitev ognja v Gazi in dogovor s Hamasom o osvoboditvi talcev.
Izraelska vojska medtem ob pripravah na ofenzivo v Rafi nadaljuje operacije na jugu Gaze, predvsem v mestu Han Junis, kjer po navedbah izraelskih sil potekajo ostri spopadi. V zadnjem dnevu je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 60 ljudi, skupno število ubitih Palestincev od 7. oktobra pa po zadnjih podatkih oblasti v palestinski enklavi znaša najmanj 28.858, še 68.667 je ranjenih.
