Predloge k prenovi šolstva podal tudi varuh

Poleg varuha človekovih pravic je predloge podpisalo še enajst organizacij, med drugim opozarjajo na preobremenjenost učencev.
Fotografija: Varuh človekovih pravic in sopodpisniki izjave se strinjajo, da naj bo šola tudi vzgojna ustanova. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Varuh človekovih pravic in sopodpisniki izjave se strinjajo, da naj bo šola tudi vzgojna ustanova. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ob tednu otroka so varuh človekovih pravic in več organizacij podpisali skupno izjavo o prenovi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) za naslednje desetletje. Med drugim opozarjajo, da so otroci preobremenjeni, in predlagajo previdnost pri uvajanju novih obveznih predmetov. Prav predmetnik je najtrši oreh, pravi vodja delovne skupine za pripravo NPVI Janez Vogrinc.

Skupno izjavo so poleg varuha človekovih pravic podpisali NIJZ, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Spletno oko in Safe.si (FDV), Zveza prijateljev mladine Slovenije, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Društvo za pomoč žrtvam nasilja Beli obroč Slovenije in Zveza za avtizem Slovenije.

Infografika Delo
Infografika Delo

Opozorili so, da je treba pri uvajanju sprememb v središče postaviti otroka, njegove pravice in koristi, ki naj bodo glavno vodilo, »šola pa naj bo tudi vzgojna ustanova«. Dodali so, da »preobremenjenost učencev postaja vse večji izziv«, zlasti ob napovedanem obveznem drugem tujem jeziku, ki bo dejansko tretji tuji jezik na dvojezičnih območjih, težava pa bo tudi za učence priseljence. Slovenski šolski sistem je preveč storilnostno naravnan, so poudarili. Spremembe naj se uvajajo tudi v sistemu vrednot, v šolah naj se torej uvaja empatija, sodelovanje, ne tekmovanje, pomoč vrstniku, vzbujanje radovednosti …

image_alt
Naj med počitnicami vznikne vizija

Posebno pozornost so namenili varni rabi interneta in tudi pretirani rabi zaslonov, opozorili na vedno težje pridobivanje ustreznih spremljevalcev za otroke s posebnimi potrebami in na pomen inkluzije, pa tudi na vključevanje otrok v postopke sprejemanja predpisov in zakonodaje, ki se nanaša nanje.

Predlogi

Na podlagi vseh opozoril so spisali več predlogov, ki naj jih pristojni upoštevajo pri prenovi šolskega sistema. Menijo, da se zaradi novih obveznih predmetov ne sme povečati število ur pouka. Hkrati sami predlagajo nov predmet, ki bi otroke usposabljal za življenje, pri obveznem predmetu računalništvo in informatika pa bi se učenci in dijaki učili o varni rabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in medijski pismenosti. Posebej strogi so pri šolanju učencev na domu, saj predlagajo, da bi bilo vsaj v prvem razredu izobraževanje v šoli obvezno, preverjanje znanja pa bi moralo obsegati vse predmete in celotno učno snov za posamezni razred.

image_alt
Ravnatelji kličejo: S spremembami v šolstvu ne moremo več čakati

Veliko opozoril in predlogov je enakih tistim, ki so jih že večkrat navedli učitelji in ravnatelji. Denimo, da je treba šoli vrniti vzgojno funkcijo, vprašanje šolanja na domu, več gibanja in več poučevanja računalništva in informatike. Ravnateljica ljubljanske osnovne šole Danile Kumar Mojca Mihelič pa vendarle dodaja, da je »preobremenjenost« napačen pojem: »Manjkata smiselnost in osmišljanje. Naši učenci niso preobremenjeni (samo) zaradi razdrobljenega predmetnika in števila ur pri pouku – imajo jih manj kot učenci po svetu. A namesto da bi šole lahko izvajale svoj osnovni program, usmerjen v učence in bogat z aktivnostmi zanje, moramo trpati v programe vse, kar se zainteresirana javnost domisli, da bi morale šole izvajati.«

Problematični predmetnik

Miheličeva še dodaja, da pogrešajo predvsem zaupanje do učiteljev, šole: »Šola naj bo svet prostor, kamor ima vstop samo za to pooblaščena stroka.« Strinja se, da je treba pri otrocih s posebnimi potrebami okrepiti podporo v obliki spremljevalcev, a tudi zmanjšati število učencev v oddelku. Glede predmetnika pa je dejala, naj določijo okvire in predmetnik povežejo: »Pa bomo lahko glede na potrebe in zmožnost učencev dodali še kaj. Če bomo imeli učitelje in dobre ravnatelje.«

image_alt
Nujen je družbeni dogovor o prihodnosti šolstva

Kot so napovedali pri varuhu človekovih pravic, bodo vse predloge poslali na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, zavod za šolstvo in tudi delovni skupini za pripravo NPVI. Vodja delovne skupine Janez Vogrinc je dejal, da za zdaj njihove izjave še ni prejel, a da vsako pobudo natančno proučijo: »Enako bomo ravnali tudi v tem primeru.« Skupina sicer po odhodu precej članov, ki se niso strinjali z nekaterimi rešitvami in načinom dela, snuje NPVI naprej in bo, kot je napovedal Vogrinc, delo zaključila do konca januarja. Dodal je, da se mnenja najbolj krešejo pri predmetniku: »Odprto je vprašanje ravnovesja med številom ur, ki jih imajo učenci, ki jih preživijo v šoli, občutkom obremenjenosti na eni strani, po drugi strani pa, kako vpeljati nove vsebine, kot so digitalizacija, drugi tuji jezik in tudi šport.«

Preberite še:

Komentarji: