Zemlja skozi miniaturno kamero slovenskega satelita
Vsekakor smo videli že dosti boljše posnetke našega planeta, vendar so bile kamere, ki so jih posnele, precej večje od kamere na nanosatelitu Trisat-R. Satelit, ki so ga izdelali na Univerzi v Mariboru in v podjetju Skylabs ter ga izstrelili julija lani, je Zemljo slikal z oddaljenosti 6000 kilometrov. Kamera pa je velika manj kot dva kubična milimetra. Gre za prvi posnetek Zemlje s tako majhno kamero in Esa ga je izbrala za fotografijo tedna.
»Na krovu satelita sta dve miniaturni kameri, ki služita tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja, za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov,« je v sporočilu za javnost pojasnil dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs. Miniaturni kameri nista namenjeni slikanju in oddaljenemu opazovanju Zemlje, prav zato je fotografija izjemno nizke ločljivosti. »Glavni cilj našega eksperimenta je zajemanje 'učinka črnega sonca' (ang. black sun effect), ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca,« je še dodal dr. Kramberger.
Nanosatelit Trisat-R neprekinjeno leti skozi osrčje ionosfere in notranjega Van Allenovega sevalnega pasu, ki je eno izmed sevalno najzahtevnejših okolij. Misija je z več programskimi posodobitvami, ki so se izvedle v orbiti, dosegla stabilno delovanje. Posledično satelit vsak dan zagotavlja uporabne podatke o sevanju iz instrumentov na njegovem krovu, ki so jih zagotovili SkyLabs, Cern in Esa. Misija Trisat-R s svojim več kot 16-mesečnim uspešnim delovanjem v sevalno najzahtevnejšem okolju prikazuje, kako je mogoče uporabiti izjemno miniaturno in energijsko učinkovito tehnologijo v obliki stroškovno učinkovitih nanosond za spremljanje okolja v realnem času. Podatki lahko služijo za aplikacije, kot je spremljanje vesoljskega vremena, kar nam odpira povsem nov pogled, ki presega tradicionalno oddaljeno opazovanje Zemlje, so pojasnili v sporočilu za javnost.
»Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite in tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano polprevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih,« je povedal dr. Iztok Kramberger.
V letošnjem letu je Univerza v Mariboru podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) z namenom obdelave, analize in predstavitve teh izjemno pomembnih podatkov, ki postajajo vse bolj ključnega pomena za širše razumevanje vesoljskega vremena, so še sporočili z Univerze v Mariboru. »Ob že omenjenih instrumentih na krovu satelita TRISAT-R, pa so nameščene še novodobne eksperimentalne tehnologije, ki so kot inovativne tehnološke demonstracije v vesolju namenjene nastavkom za nadaljnje raziskave in razvoj v smeri trajnostnega razvoja novih slovenskih vesoljskih tehnologij.«
Objava fotografije Zemlje na spletni strani Evropske vesoljske agencije v rubriki »Technology image of the week« je nov velik uspeh Univerze v Mariboru in njenih sodelavcev in zagotovo odlično priznanje za ves trud vsem sodelujočim pri projektu Trisat-R, so še poudarili na mariborski univerzi.
