Ameriška centralna banka v boj proti inflaciji
Po decembrski naznanitvi 7-odstotne inflacije, kar je rekord v minulih štirih desetletjih, v ZDA danes pričakujejo odločitev centralne banke za skorajšnje zvišanje obrestnih mer. Te naj bi prvič po treh letih začeli višati marca, veliki pretresi na borzah minuli teden pa ne kažejo le strahov pred nevarnimi zaostritvami na vzhodu Evrope, ampak tudi pred prepoznim ali premalo premišljenim ukrepanjem banke Fed.
Predsednik Fed Jerome Powell je konec minulega leta poudaril zavezanost stabilnosti cen, zato v ZDA pričakujejo marčevski začetek višanja obrestnih mer. Še vedno je uganka, za koliko jih bodo zvišali ter kako odločno bo podražitve spremljalo omejevanje nakupov obveznic. Federal Reserve se bo pridružilo nekaj imenovancev demokratskega predsednika Joeja Bidna, ki je inflacijo še poleti označil za prehodno, med letom pa bodo morali ameriški centralni bankirji razsoditi še o sprejemljivi višini inflacije, če se bo ta sicer znižala, toda ustalila nad doslej najbolj zaželeno bližino 2 odstotkov. Še v večjih težavah bodo, če bo nadaljevala pot navzgor.
Sredi pandemije cene marsikje po svetu rastejo, a so ZDA med državami z najvišjo inflacijo in na kocki je politična usoda demokratskega predsednika ter njegove stranke. V letu kongresnih volitev se jim zaradi visokih cen goriva in praznih trgovinskih polic maje prevlada v najvišjem zakonodajnem telesu, rekordno nizka podpora prebivalstva Bidnu ne kaže nič dobrega tudi na predsedniških volitvah leta 2024. Politična sreča se lahko obrne, a najbrž ne brez izboljšanja gospodarskega položaja, višje obresti pa lahko znižajo rast ter povečajo proračunske težave.
Biden je ob vstopu v Belo hišo ostro presekal s štirimi desetletji različic »reaganomike«, ki temelji na spodbujanju ponudbe. V prvem letu pandemije sta se obe veliki ameriški stranki strinjali z gigantsko podporo države gospodarstvu in prebivalstvu, po začetku množičnega cepljenja pa so republikanci zahtevali hitro vrnitev v stanje pred covidom-19. Poudarjali so, da sta se njihovemu predsedniku Donaldu Trumpu s trumponomiko, ki je prav tako vsebovala nižanje davkov in odpravo regulacij, pred divjanjem covida-19 posrečila solidna gospodarska rast in rekordno zaposlovanje. Zdaj se milijoni Američanov spet umikajo s trga delovne sile in s tem pomagajo nižati stopnjo brezposelnosti, ki je med pomembnimi vzroki za Powllovo odločitev za ukrepanje.
Eni krivijo pandemijo, drugi ukrepe
Nekateri demokrati najvišjo inflacijo po nastopu republikanskega predsednika Ronalda Reagana v Beli hiši še vedno pripisujejo pandemiji, republikanci pa odločno demokratskim ukrepom. Marčevski rešilni paket je mnogim Američanom pomagal pri umiku s trga delovne sile, k naraščanju cene energije, ki je prav tako v središču rasti inflacije, je po prepričanju kritikov prispevalo demokratsko obračunavanje s fosilnimi gorivi. V tako neugodnem položaju zdaj Bidnova finančna ministrica Janet Yellen bidenomiko predstavlja kar kot »moderno ekonomijo ponudbe«.
Demokratski načrti državne potrošnje naj bi spodbudili proizvodnjo z izboljšavami na trgu delovne sile, infrastrukture, izobraževanja in raziskovanja ter s tem zmanjšali inflacijske pritiske. Klasična ekonomija ponudbe po tem prepričanju ne veča dovolj rasti, obljub naj ne bi izpolnili niti nižanja davkov na kapital in deregulacija. Zlasti slabo naj bi se klasična konservativna gospodarska šola izkazala pri varovanju okolja in nižanju izpustov toplogrednih plinov.
S takšnimi ocenami na svetovnem gospodarskem forumu nekdanja predsednica Fed skorajda prosi za poplavo protiargumentov. Ameriško nadomeščanje umazanega premoga s čistejšim zemeljskim plinom je pomembno zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida, domnevna nemška okolju prijazna energetska politika pa jih je povečala. Obsežni vladni programi v šolstvu, otroškem varstvu in sociali bodo morali šele dokazati protiinflacijske učinke, že zdaj pa je znano, da je podobna politika prejšnjega demokratskega predsednika Baracka Obame (in njegovega podpredsednika Joeja Bidna) poskrbela le za bledo gospodarsko rast in velik umik za delo sposobnih s trga delovne sile.
Janet Yellen se vsaj ne strinja z moderno monetarno teorijo, ki nasprotuje omejitvam potrošnje suverenih držav. Še preden bi lahko s predsednikom Bidnom odgovorila na vse sedanje izzive za gospodarstvo, družbo in stabilnost cen, bosta morala prestati največje borzne pretrese od začetka pandemije marca 2020. Do konca Delove redakcije so indeksi najpomembnejših ameriških borz spet padali, poleg odločitev Fed in vladne gospodarske politike trge skrbijo tudi ruske grožnje Ukrajini in zvezi Nato.
