Umik po osmih letih vladanja
Osem let po vzponu na položaj škotske prve ministrice se je Nicola Sturgeon odločila, da je prišel njen čas za umik. Med današnjo novinarsko konferenco je presenetila z odstopom in s tem sprožila proces iskanja zamenjave na čelu regionalne vlade ter vladajoče škotske narodne stranke (SNP), ki se zavzema za odcepitev Škotske od Združenega kraljestva. Dvainpetdesetletna političarka je do konca svojega mandata prišla brez uresničitve te ključne ambicije.
Nicola Sturgeon je vztrajala, da njena odločitev ni bila posledica kratkoročnih pritiskov, ampak rezultat daljšega razmisleka. To je bilo po mnenju analitikov razvidno tudi iz njenega govora, v katerem je prvakinja SNP spomnila na visoko ceno življenja pod nenehnim drobnogledom javnosti. In vendar so mnogi že podvomili o tem, da so bile ključni vzrok za njen nepričakovani odstop zgolj osebne okoliščine.
Priljubljenost prve ministrice sta v zadnjem času načela tako njena pobuda za reformo zakonodaje o priznavanju spremembe spola, ki jo je na koncu blokiral London, kot njen kontroverzni načrt za vrnitev škotske neodvisnosti na vrh politične agende na Otoku.
Načeta avtoriteta
Nicola Sturgeon se je poslovila leto dni pred naslednjimi rednimi volitvami v britanski parlament, ki jih je kljub nasprotovanju nekaterih članov svoje vladajoče stranke na vsak način želela spremeniti v de facto referendum o neodvisnosti, potem ko je njen prvotni načrt o ponovitvi referenduma iz leta 2014 preprečilo britansko vrhovno sodišče. To je novembra odločilo, da njena vlada ne more izvesti vnovičnega glasovanja brez odobritve Londona.
Na referendumu pred osmimi leti je 55 odstotkov volivcev glasovalo za obstanek Škotske v skupni državi. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi bil danes izid podoben. Tudi zato načrt prve ministrice o vezanju vprašanja neodvisnosti na izid prihodnjih parlamentarnih volitev ni užival podpore v javnosti pa tudi ne v vrstah SNP.
Njeno avtoriteto znotraj stranke je po pisanju Financial Timesa načel tudi neuspeli poskus spreminjanja zakonodaje na področju pravic transspolnih oseb. Njena vlada je želela olajšati obstoječi postopek spremembe spola in iz njega odstraniti pogoj, po katerem morajo osebe, ki želijo spremeniti svoj spol, imeti zdravniško potrdilo, a je po oceni oblasti v Londonu s tem presegla svoje omejene zakonodajne pristojnosti.
Vprašanje se je znašlo v ospredju javne razprave, ko je obsojeni posiljevalec Isla Bryson pristal v ženskem zaporu v škotskem Stirlingu. Preden je bil spoznan za krivega, se je odločil spremeniti svoj spol. Nicola Sturgeon se med eno svojih zadnjih novinarskih konferenc v vlogi prve ministrice ni želela opredeliti, ali je Bryson moški ali ženska.
